Samo pridi domov

Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman na ključ; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.

Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč.

Da postanejo stvari še kočljivejše, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja. Ozadje pa se seveda razkrije šele na koncu, ko Leon zgrmi v jamo, ki si jo je izkopal sam …

Roman je analiza stanja družbene in politične morale, a brez moraliziranja; moško-ženskih odnosov v ultrakapitalistični družbi, a brez seksizma; in večnih tem, kot so skušnjava, človeška bližina, družbeni uspeh in padec. Roman, ki nastavlja ogledalo, kakršnega je slovenska družba še kako potrebna.

O avtorju:

Andrej E. Skubic (1967) je slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec. S svojimi deli se uvršča med slovenske vrhunske ustvarjalce tako na pisateljskem kot prevajalskem področju, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot dramatik. Doslej je poleg številnih prevodov objavil osem proznih in tri dramska dela ter strokovno monografijo Obrazi jezika (2005). Na literarno prizorišče je stopil z romanom Grenki med (1999) in zanj prejel kar dve nagradi: za najboljši prvenec leta in kresnika. Dve nagradi je dobil tudi za roman Koliko si moja? (2011), nagrado Prešernovega sklada in že drugič kresnika, vmes pa je prejel še Župančičevo nagrado (za roman Popkorn, 2010) in Sovretovo nagrado (za prevod Čitanke Gertrude Stein ter romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana). Leta 2015 je prejel tretjega kresnika – za roman Samo pridi domov (2014) – in objavil pripoved Igre brez meja. Njegova dela so prevedena v več jezikov.