Simfonija v belem

Fragmentarno razstiranje tega, kaj tiči pod površino, kdo je to storil in komu in kdo je to vedel, je napeto, čeprav na drugačen način kot detektivska zgodba, saj ni nikogar, ki bi prišel od zunaj in razmotal ali presekal vozel. Skoraj vse je že tu, za duševnimi stanji in medosebnimi odnosi, »samo« izreči je treba – in ravno to se izkaže za najtežjo nalogo, saj je ponotranjena zapoved molka sestavni del nasilja, ki traja še po rabljevi smrti.

Po eni strani je skrivnost Simfonije v belem skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje. Po drugi strani pa kot zgodba o nasilju, represiji in molku tudi na svojski način komentira travmatično izkušnjo vojaškega režima v Braziliji, ki poteka vzporedno z dogajanjem v romanu. Pri tem nikakor ne gre za to, da bi bile osebne zgodbe protagonistov le metafora, ampak za pomembne in nenaključne povezave med mehanizmi in posledicami nasilja v družini in v širši družbi.

Kot kaže že naslov, povzet po znani Whistlerjevi sliki, v romanu ogromno vlogo igra umetnost. Vsi protagonisti se na različne načine oblikujejo in izražajo ravno ob njej in skoznjo; morda tako prihaja na plano nekaj, kar se ne more (ali ne sme) izraziti v besedah. Pač pa besede vešče tke Adriana Lisboa, ki surovo zgodbo ubeseduje na skrajno subtilen način, ki svojo poetično moč črpa iz zadržanosti in občutka za odtenke in detajle.

O avtorici: 

Brazilska pisateljica Adriana Lisboa (1970) velja za eno vodilnih pisateljic v sodobni brazilski književnosti in za eno najodličnejših predstavnic književnosti v portugalščini. Leta 2007 je bila v okviru projekta Bogotá 39 uvrščena med 39 najpomembnejših latinskoameriških avtoric in avtorjev, starih do 39 let.

Pisateljica in pesnica, ki piše za odrasle in otroke, glasbenica, prevajalka in literarna znanstvenica ima za sabo ducat leposlovnih knjig, ki so doživele številne prevode in za katere je prejela vrsto nagrad in priznanj; redno jo uvrščajo tudi v antologije brazilske književnosti oziroma književnosti v portugalščini.

Za roman Simfonija v belem (Sinfonia em branco, 2001) je prejela nagrado Joséja Saramaga.