Življenje ubežnega sužnja

Želja po svobodi je bila močnejša od strahu pred povračilnimi ukrepi sužnjelastnika, zato je kmalu pobegnil in se dolgo časa skrival v kubanskih gozdovih. Po odpravi suženjstva je poprijel za vsakršno delo in sodeloval v vojni za neodvisnost Kube.

Njegovo pričevanje je antropološki vpogled v življenje in navade Kubancev in Kubank ob koncu 19. stoletja, prav tako pa izvrstna priložnost za osebni vpogled v življenje posameznika in njegovega boja za svobodo.

Miguel Barnet o knjigi:

“Sredi leta 1963 so v kubanskem tisku odprli celostransko rubriko, posvečeno starim ljudem, ženskam in moškim, ki imajo več kakor sto let. Na tej strani so bili objavljeni številni intervjuji o ne zelo pomembnih temah. Eden izmed intervjujev je bil posvečen stoletni starki; v drugem je o svojem življenju pripovedoval moški, star stostiri leta. Ženska je bila nekdaj sužnja. Poleg tega je bila santera in spiritistka. Moški – čeprav ni neposredno govoril o vprašanjih vere – je v odgovorih nakazoval nagnjenje k vraževerju in ljudskemu verovanju. Njegovo življenje je bilo zanimivo. Pripovedoval je o suženjstvu in vojni za neodvisnost. Ampak še posebno me je prevzela njegova izjava, da je bil ubežni suženj, cimarŕon, v gozdovih province Las Villas.”