Plečnik.

Scenarij Blaža Vurnika črpa iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša, iz česar je ustvarjena večplastna zgodba o Plečnikovi osebnosti in njegovih delih. Slednjo je Zoran Smiljanić prelil v strip ter se pri tem še posebej posvetil natančnemu izrisovanju Plečnikove arhitekture in vseh njenih raznolikih detajlov, po katerih je mojster tako slovel.

Plečnik nam v stripu zgodbo o svojem življenju pripoveduje sam ter pred nas postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij, »kot slehernik, kot dokaz ali obet, da je mogoče iz sivega povprečja doseči barvite višave«.

»Njegova umetnost je bila umetnost konteksta, vsaj sam ga doživljam kot apologeta enakovrednosti izraza vsebine in oblike. To je v današnjem času bleščečih oblik in instant vsebine gotovo manj opazna, a pomembna zapuščina Jožeta Plečnika. Še več, v času, ko so njegova dela nastajala, so bila skupaj z arhitektom deležna kritike tudi s tega zornega kota, danes pa je prav to tisto, kar v mnogočem prispeva k prepoznavnosti znamke ‘Plečnik’.« – dr. Blaž Vurnik

»Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh.« – Zoran Smiljanić