🖋️ Videti je kot ljubka pravljica. Samo da mrtvi ostanejo mrtvi, nedolžnost hitro izgine in prikupna mala bitja znajo biti strašnejša od pošasti. Mračni srčki so strip, pri katerem lepota in groza hodita z roko v roki.

Vse se začne kot pravljica. Aurora v svojem čarobnem svetu pričakuje princa Hectorja, ko začne njuno idilo nenadoma zalivati nenavadna lepljiva snov. Stene se rušijo in drobni prebivalci morajo pobegniti na prosto. Šele nato se razkrije resničnost: njihov pravljični svet je obstajal v telesu mrtve deklice, ki leži zapuščena v gozdu. Kako in zakaj je umrla, ne izvemo.

Zunaj jih čaka resnični svet narave. Treba je poiskati hrano in zavetje, preživeti dež in mraz ter se zaščititi pred živalmi. Aurora poskuša med preživelimi vzpostaviti nekaj podobnega skupnosti in ohraniti pravila sveta, ki so ga poznali. Toda bolj ko mineva čas, bolj postaja jasno, da nevarnost ne prihaja samo od zunaj.

Pod prikupnimi obrazi se začnejo kazati sebičnost, nečimrnost, brezbrižnost, manipulacija, tekmovalnost in nasilje. Nekateri pomagajo, drugi izkoriščajo šibkejše, nekateri preprosto gledajo stran. Pravljica o princesah in princih se postopoma spremeni v neusmiljen mali družbeni eksperiment, v katerem običajna pravila izgubljajo veljavo. Prav zato so kritiki strip večkrat primerjali z Gospodarjem muh: ne zato, ker bi pripovedoval enako zgodbo, temveč ker tudi tukaj skupina, odrezana od urejene družbe, zelo hitro pokaže manj prijazne plati skupnega življenja.

Toda največja moč Mračnih srčkov je v trku med tem, kar gledamo, in tem, kar se dogaja. Kerascoët – umetniško ime francoskega dvojca Marie Pommepuy in Sébastien Cosset – svet rišeta v nežnih linijah in čudovitih akvarelnih barvah. Njuni drobni junaki bi brez težav lahko naseljevali otroško slikanico. Okoli njih pa razpada truplo, živali lovijo plen in smrt lahko pride mimogrede, brez velikega dramatičnega opozorila.

Tudi vizualni jezik se skozi zgodbo spreminja. Kritiki so opozorili, da se začetna preprostost in skoraj sladkobna pravljičnost postopoma umikata podrobnejšemu, zemeljskemu in bolj tesnobnemu svetu. Besedila je razmeroma malo; Vehlmann in Kerascoët pogosto pustijo, da nelagodje ustvarijo slika, tišina in tisto, česar junaki sploh ne komentirajo.

Zato Mračni srčki niso klasična grozljivka in tudi ne pravljica z lepo zapakiranim naukom. Strip lahko beremo kot anti-pravljico, zgodbo o izgubi nedolžnosti, alegorijo družbe ali razmislek o človeškem vedenju, pri čemer avtorji številnih stvari namenoma ne razložijo do konca. Francoski stripovski kritik Benjamin Roure je že ob izidu leta 2009 kot njegovo posebno moč izpostavil prav nenavadno združevanje nedolžnosti in krutosti, otroškega in odraslega ter sanjskega in nočnega morastega.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• temačne pravljice in stripi za odrasle
• zgodbe, kjer prikupna zunanjost skriva nekaj precej bolj srhljivega
• boj za preživetje in razpad pravil v majhni skupnosti
• črni humor, groteska in psihološko nelagodje
• vizualno izjemni evropski risoromani, ki dopuščajo več interpretacij

✍️ O avtorjih:

Fabien Vehlmann je eden vidnejših sodobnih francoskih stripovskih scenaristov. Ustvaril ali soustvaril je številne serije in albume, med njimi Seuls, Le Marquis d’Anaon, Les Cinq Conteurs de Bagdad, Le Dernier Atlas ter več zgodb iz sveta Spirouja. Z Brunom Gazzottijem ustvarjena serija Seuls je dosegla velik uspeh in leta 2007 prejela mladinsko nagrado festivala v Angoulêmu, Vehlmann pa je leta 2020 za Le Dernier Atlas z Gwenom de Bonnevalom prejel tudi nagrado René-Goscinny.

Kerascoët je skupno umetniško ime francoskih ustvarjalcev Marie Pommepuy in Sébastiena Cosseta. Njuno delo je izjemno slogovno raznoliko: od nežne pravljične risbe in stilizirane karikature do grotesknih in hiperrealističnih akvarelov. Slovenski bralci ju že poznajo po sodelovanju pri večkrat nagrajeni stripovski sagi Graščina.

Mračni srčki so eno njunih najbolj prepoznavnih del in izvrsten primer njune sposobnosti, da z vizualno lepoto ustvarita prav nasproten učinek od pričakovanega – namesto varnosti nelagodje in grozo.

📖 O knjigi:

Mračni srčki so slovenski prevod francoskega risoromana Jolies Ténèbres, ki je prvič izšel leta 2009. Slovenska izdaja je izšla leta 2026 pri Zavodu Stripolis, prevedel pa jo je slovenski stripar, ilustrator in scenarist Izar Lunaček. Izdaja je nastala ob gostovanju Kerascoët na festivalu stripa Tinta 2026, kjer sta slovenski izid pospremila tudi pogovor z ustvarjalcema in razstava v Galeriji Equrna z izborom originalnih del, predvsem akvarelov iz Mračnih srčkov.