Alešovčev Brencelj: prvi slovenski satirični list

Jakob Alešovec je pri svojem »zabavljivem in šaljivem listu« prevzel malone vse naloge: bil je njegov lastnik, izdajatelj, urednik in pisec dobršnega dela tekstov. Prizadeval si je, da bi bil Brencelj zasnovan podobno kot tuji satirični listi. Brencelj je poleg Alešovčevih šaljivih sestavkov in podlistkov objavljal tudi karikature. Sprva so jih risali dunajski karikaturisti, od srede sedemdesetih let dalje pa študent bogoslovja Franc Zorec (1854–1930). Vsi risarji so urednika upodobili kot pravcatega »brenclja«. Alešovca se je še zlasti po zaslugi upodobitev na karikaturah oprijelo ime Brencelj-Alešovec. Prvi satirični list so Slovenci sprejeli z naklonjenostjo. V dejstvu, da premorejo v slovenščini pisan satirični list, so videli eno od potrditev, da spadajo med kulturne narode.

Glavna tarča Brenclja so bili nasprotniki slovenskega narodnega gibanja, nemškutarji in nemški liberalizem. Polotil se je celo ministrskega predsednika, ministrov, deželnega predsednika, poslancev in duhovnikov. Alešovec je v Brenclju zagovarjal politične poglede staroslovencev, zato se je zapletel v spore z mladoslovenci. Izhajanje Brenclja je skrbno spremljala cenzura. Porotna obravnava zoper Alešovca decembra 1869 je bila prva porotna obravnava v Ljubljani. Alešovec je bil konec leta 1871 zaradi članka v Brenclju obsojen na dva meseca zapora. V spomin na zaporno kazen je leta 1873 izdal satirični zbornik Ričet iz Žabjeka.

O avtorju: 

Damir Globočnik (roj. 1964) je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča proučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Strokovne prispevke objavlja v revijah, zbornikih, časnikih in katalogih likovnih razstav.
Sodeloval je v uredniškem odboru gorenjske revije za kulturo Nova Atlantida (1994–1999), od leta 2006 sodeluje v uredniškem odboru Revije Srp, od 2009 v uredniškem odboru revij LiVeS in Forum. Od 2012 do 2020 odgovorni urednik revije za zgodovino in teorijo fotografije Fotoantika. Je avtor številnih knjig, med drugim Hinko Smrekar: Kratek oris življenja in dela (2021), Osa (2021) in Spomeniki (2022).

Iz medijev: 

• Andraž Gombač: Zbadal je tri sestre: Neumnost, Zlobo, Zavist. Dokler ga niso počili. Fašisti, kdo pa!, Airbeletrina (23. 11. 2023)