Vseskozi je bila predana komunističnim in feminističnim idejam, v javnosti pa je bila najbolj prepoznavna kot aktivistka in odločna borka proti apartheidu.
Leta 1963 je bila aretirana skupaj s 155 vidnimi člani komunistične partije in Afriškega nacionalnega kongresa. V samici je brez obtožnice preživela 117 dni. Po izpustitvi iz zapora se je morala umakniti v Veliko Britanijo, kjer je delala kot raziskovalka in predavateljica, urejala je dela voditeljev južnoafriškega osvobodilnega gibanja, med drugim spominska pričevanja Nelsona Mandele in Govana Mbekija.
Napisala je več knjig, ki so pomembno prispevale k razumevanju političnega vrenja v Afriki, med njimi The Barrel of a Gun: The Politics of Coups d’état in Africa (1970), Libya: The Elusive Revolution (1974) in The Mozambican Miner: A Study in the Export of Labour (1977). Leta 1977 se je preselila v Mozambik, kjer je delala kot raziskovalka v Centru za afriške študije na Univerzi Eduardo Mondlane v Maputu.
Umrla je 17. avgusta 1982, ko ji je v rokah eksplodirala pisemska bomba, ki so ji jo poslale varnostne sile južnoafriškega režima.
Knjižica prinaša prevode petih člankov, ki jih je Ruth First napisala v različnih obdobjih, med letoma 1955 in 1977. Uvodni članek o njenem življenju in o pomenu njenega dela za današnji čas je prispevala aktivistka Vashna Jagarnath iz južnoafriškega sindikata delavcev kovinske industrije.
Izbrani spisi Ruth First so šesta knjiga, nastala v sodelovanju 42 založb iz 23 držav Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije, povezanih v mednarodno založniško zvezo International Union of Left Publishers (IULP). Izšla je pri 31 založbah in v 22 jezikih.
Odlomek iz knjige:
Od zgodnjih jutranjih ur so se ženske zbirale na dogovorjenih mestih v njihovih okrajih. Prihajale so z dojenčki, nosile so košare z malico, kovčke in papirnate vrčke; nekatere so imele odeje, številne ogromne senčnike. Mnoge so v zadnjem trenutku naletele na cestne zapore, a se niso pustile odvrniti in so ovire obšle. – Ruth First, “Pretorijo osvojile ženske!”, 1955