Urednik knjige Marjan Žiberna:

Odlika dobrih knjig, namenjenih otrokom ali mladini, je, da jih z enakim navdušenjem berejo tudi odrasli. Knjiga V kraljestvu rastlin je ena izmed njih. Avtorica, sicer znanstvenica, ki se raziskovalno potaplja v skrivnosti rastlin, nam te predstavlja tako, da jih ugledamo v novi luči. In tako se lahko začne proces zdravljenja »rastlinske slepote«, kot imenuje našo prevladujočo nezmožnost čudenja čudovitemu rastlinskemu svetu, ki nas obdaja.

Avtorica o knjigi in komu je namenjena: 

V kraljestvu rastlin je bila kot nadaljevanje knjige V kraljestvu živali v začetku mišljena kot knjiga za starejše osnovnošolce in glede na stil pisanja so rastlinske zgodbe še vedno povsem primerne za to starostno skupino. Kljub temu pa je vsebina knjige namenjena prav vsem, ki bi o skrivnem življenju rastlin radi izvedeli kaj več. Tisti, ki so knjigo že prebrali, naravoslovci in družboslovci, med njimi pisateljica Irena Cerar, astronom Tomaž Zwitter, molekularni biolog Gregor Anderluh, novinar Srečko Zajc, so se strinjali, da je knjiga vredna branja in da je spremenila njihovo dojemanje rastlin.

Iz knjige:

Med najbolj posebnimi rastlinami na Zemlji so raflezije, ki rastejo v deževnih tropskih gozdovih jugovzhodne Azije. V nasprotju z drugimi zajedavskimi rastlinami raflezije nimajo ne stebel ne listov in ne korenin, izdelajo si le po en velikanski cvet. Ta ima pri nekaterih vrstah lahko premer več kot en meter in tehta več kot deset kilogramov. Ker so vonji in okusi različni, lahko le rečemo, da nam cvet raflezij smrdi po gnilem mesu, mrhovinarskim muham, ki ga oprašujejo, pa zelo diši. Na svojega gostitelja, divjo azijsko trto, je cvet pri tleh ali spodnjih steblih pritrjen le z nekaj nitmi. Znanstveniki pa so ugotovili še nekaj – raflezije svojim gostiteljem ne kradejo le vode in hrane, ampak so jim v milijon let dolgi skupni zajedavski zgodovini »ukradle« tudi nekaj genov, ki so jih vdelale v svojo dedno snov – DNK. Tam zdaj opravljajo naloge, povezane z različnimi presnovnimi procesi, enako, kot bi jih v gostiteljski rastlini.

Mnenja o knjigi:

• “Ta slikovno razkošna in navdihujoča knjiga nas potegne v čudovito življenje rastlin. Izjemno znanje ene največjih slovenskih poznavalk rastlin je spretno prepleteno z njenimi terenskimi izkušnjami – in nastala je veličastna hvalnica zelenemu kraljestvu.” – Irena Cerar, pisateljica in pripovedovalka
• “Rastline, naše prepogosto spregledane spremljevalke, od katerih je odvisen naš obstoj, so vseokoli nas. Knjiga priznane slovenske rastlinske biologinje prikaže izjemno raznolikost in osupne z neverjetnimi primeri iz njihovega življenja. Je promocija naravoslovnih vsebin v najžlahtnejši obliki.”  – Gregor Anderluh, molekularni biolog in biokemik
• “V vsakem stavku izvemo kaj novega in presenetljivega, na koncu pa ugotovimo, da smo rastlinski svet spoznali popolno, in ne le po koščkih. Vrhunska strokovnjakinja nam z izvirnim pristopom razumljivo pojasnjuje živi svet, zato ga bomo v prihodnje bolj spoštovali.” – Tomaž Zwitter, astronom

➡️ Vabljeni k branju intervjuja, v katerem je Marina spregovorila o knjigah Lia Nur v Afriki in V kraljestvu rastlin.

O avtorici:

Diplomirala je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in kot mlada raziskovalka nadaljevala na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete, kjer je s sodelavci orala ledino v slovenski molekularni biologiji. Izpopolnjevala se je na Brandeis University v Bostonu, ZDA, kjer se je osredotočila na mikrobno biokemijo in nato na Nacionalnem inštitutu za biologijo raziskovala virusne okužbe krompirja. Po doktoratu je na Biotehniški fakulteti poučevala biologijo celice, biologijo rastlin in mikrobno patogenezo. Zadnji dve desetletji je na Nacionalnem inštitutu za biologijo proučevala interakcije rastlin s patogenimi bakterijami – fitoplazmami.

Danes je upokojena redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Štefana ter znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo, bila pa je tudi gostujoča profesorica na University of Florida (ZDA). Je avtorica več sto znanstvenih publikacij in učbenikov za vse ravni poučevanja. Za svoje delo je prejela številne nagrade, vključno z nagrado besi Evropskega združenja šolskih založnikov na Frankfurtskem knjižnem sejmu na tekmovanju za najboljši evropski učbenik, Lapanjetovo plaketo Slovenskega biokemijskega društva leta 2015 za zasluge pri uveljavljanju slovenske biokemije in molekularne biologije, leta 2020 Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju ved o življenju in leta 2024 priznanje za izjemno strokovno delo pri Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan.

Njena prizadevanja za spodbujanje zavedanja o pomenu znanosti ter za vse številne in raznolike dosežke, ki so pomembno prispevali k razumevanju in spoštovanju narave in znanosti v slovenski javnosti, se kažejo v številnih poljudnih člankih, radijskih in televizijskih oddajah ter filmih za otroke, mladino in odrasle. Dela so bila večkrat nagrajena doma in v tujini, z vrhuncem leta 2024, ko ji je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naziv Komunikatorice znanosti.

Iz medijev: 

• Srečko Zajc: Moja duša v kraljestvu rastlin. Sobotna priloga (15. 11. 2025)
• Urša Izgoršek: Ko bo človeštvo izginilo, bo planet zadihal. neDelo (22. 11. 2025)

🏆 Nagrade:

• Zlata hruška 2026: znak kakovosti mladinskih knjig, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana (od leta 2021 v sodelovanju z Bibliotekarskim društvom Slovenije).