Na 128 straneh se zvrstijo znani in manj znani izrazi za vsakdanja in praznična oblačila, pa tudi splošni pojmi iz oblačilne mode in kulture. Podkrepljeni so z bogatim slikovnim gradivom.

Razstava Od korzeta do žaketa, predstavlja zgolj desetino obsežne muzejske zbirke oblačil in modnih dodatkov, ki je nastajala vse od 50. let prejšnjega stoletja in je leta 2023 obsegala kar 4.500 enot. Ker so ustvarjalci besednjaka želeli predstaviti zgodbe tudi številnih drugih muzealij iz bogate oblačilne zbirke, ki na razstavi niso vključene, so pripravili obrazstavno publikacijo StaroMODNI besednjak.

Ta predstavlja okoli 270 slik predmetov in gesel, ki so jih pripravili kustosi različnih strok – arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije. Razlage dopolnjujejo opisi zgodovinskega razvoja, zanimivosti o posameznih kosih ter dodatna pričevanja in literarni zapisi ljudi, ki so jih nosili. Geselnik skuša bralca postaviti v zgodovinski kontekst ter mu približati vzdušje in razmere posameznega obdobja. Obuja pojme iz sveta mode ter izpostavlja zanimive oblačilne kose, ki so javnosti manj znani in postopoma izginjajo iz besedišča. S seznamom virov in literature na koncu bralcu ponuja tudi številne možnosti za samostojno raziskovanje.

»Vsi dobro poznamo rek, da Obleka naredi človeka. Skozi zgodovino je obleka predstavljala zaščito pred mrazom ali vročino, skrivala je dele telesa, bila je tudi odraz časa in statusa ljudi, ki so jo nosili. … Se še spomnimo kdaj, da so bili prvi ples, spomin na prvo ljubezen, prvi šolski dan ali maturo povezani tudi z obleko, ki smo jo takrat nosili? Obleka lahko naredi ali pa ne naredi človeka, izbiramo jo večinoma sami in kaže naš odnos do prostora in časa, v katerem se, skupaj s to obleko, nahajamo. Po drugi strani pa velja tudi rek, da Človek naredi obleko, če jo zna nositi.« – Blaž Peršin, direktor MGML; iz StaroMODNEGA besednjaka