Pripoved monografije Na valovih duha je stkana okoli prijateljskega odnosa baronice z mlajšo angleško spiritualistko Caroline Corner, ki je Adelmo večkrat obiskala v Konjicah in o tem napisala dve drobni knjižni uspešnici Moj obisk Štajerske (My Visit to Styria) in Onstran doumljivega (Beyond the Ken).

Komplet sestavljata dve monografiji:

prva, poimenovana po knjižici Moj obisk Štajerske, zaobjema čas od njenega rojstva leta 1840 do leta 1881, ko jo je v Slovenskih Konjicah obiskala njena mlada angleška prijateljica, spiritualistka in uspešna avtorica spiritualističnih besedil Caroline Corner iz Londona;
druga, poimenovana po knjižici Onstran doumljivega, pa se začne z letom 1881 in konča z letom Adelmine smrti – 1925.

👉 Oba dela monografije osvetljujeta življenje in delo te izjemne ženske in jo dvigujeta iz pozabe.

Kdo je bila Adelma von Vay?

V spominu Konjičanov je ohranjena kot dobrodelna grofica, ki je pomagala postaviti prve bolnišnice v kraju, kot dobrosrčna in nesebična zdravilka, ki tudi najrevnejšim ni odklonila pomoči. Katoliški krogi so jo imeli za »prenapeto in naduto spiritistovko«, medtem ko so ji privrženci spiritizma doma in po svetu pripisali vlogo začetnice organiziranega spiritističnega gibanja v Avstro-ogrski monarhiji. Uredniki spiritualističnih revij po svetu so voljno objavljali njene prispevke in nanjo gledali kot na »visoko inteligentno liberalno humanitarko«, medtem ko jo je avtor članka v francoski spiritistični reviji imenoval za eno od štirih »evangelistk nove dobe, svečenic luči duhovne prenove« in jo postavil ob bok Heleni Petrovni Blavatsky, Emmi Hardinge Britten in Cori L. Richmond.

Iz recenzije dr. Nene Židov:

“Zbrani viri dokazujejo, da je bila Adelma Vay v svojem času ena od osrednjih osebnosti, povezanih s spiritizmom oziroma spiritualizmom in z nastankom in razvojem t.i. »novodobnih duhovnih gibanj«, ki jim danes marsikdo pripisuje mlajši izvor. Dopisovala si je z vodilnimi osebami iz spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi in Ameriki. Številni pripadniki spirit(ual)izma so jo obiskali tudi na njenem domu v Slovenskih Konjicah. O njej in njenih knjigah so pisali v spirit(ual)ističnih časopisih, objavljali pa so tudi njene prispevke, povezane z njenimi izkušnjami in pogledi na spiritizem.

Knjiga /…/ predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja spiritističnega gibanja v Evropi in Ameriki v 19. stoletju in vloge v Slovenskih Konjicah živeče baronice Adelme Vay. Knjiga bo nedvomno prispevala k njeni prepoznavnosti v slovenskem prostoru in bo zanimivo branje za vse tiste, ki jih zanima duhovnost.

Na koncu besedila dodane opombe pa omogočajo bralkam in bralcem, da poiščejo in tudi sami pregledajo številne vire, na katerih temelji knjiga.”

Avtorja:

Anton Rozman je samostojni raziskovalec ezoteričnih tokov, predvsem sodobnega teozofskega gibanja, v Sloveniji in po svetu. Je član mednarodnega Teozofskega društva od leta 1992, član Centra za teozofske študije v Cervignanu v Italiji in urednik spletnih strani »Teozofija v Sloveniji« in »Zahodni ezotericizem« ter prevajalec številnih teozofskih knjig in člankov. Med letoma 2009 in 2014 je bil sourednik teozofske spletne revije Theosophy Forward, odgovoren za elektronske izdaje. Leta 2014 je uredil arhivsko dokumentacijo, povezano z zgodovino teozofskega gibanja v Jugoslaviji in Sloveniji, ki je na voljo zainteresiranim raziskovalcem kot fond SI PAK KP 916 – tudi v elektronski obliki.

Mag. Aleksandra Boldin je profesorica zgodovine in sociologije na Gimnaziji Slovenske Konjice. 2014 je uspešno zagovarjala magistrsko delo Družbena vloga starih staršev v modificirani razširjeni družini. Objavlja strokovne članke s področja zgodovine in sociologije in je avtorica naslednjih monografij: Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti (2004); Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof (2009); Dr. Avguštin Stegenšek in Konjiška dekanija (2010); Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic (2012); Konjice: 870-let prve pisne omembe (2016). Aktivno deluje v in vodi Zgodovinsko društvo Konjice ter sodeluje pri kulturnem dogajanju kraja ter ohranjanju kulturne dediščine. Je prejemnica občinskih nagrad na področju kulture: 1996 in 2016 ter 2018 in prejemnica bronastega občinskega grba.

Medijske objave: