Knjiga predstavlja prvi del celovitega vpogleda v njeno življenje in delovanje ter zaobjema čas od njenega rojstva leta 1840 do leta 1881, ko jo je v Slovenskih Konjicah obiskala njena mlada angleška prijateljica, spiritualistka in uspešna avtorica spiritualističnih besedil Caroline Corner iz Londona ter o tem obisku napisala knjižico Moj obisk Štajerske (My Visit to Styria). Drugi del monografije, ki bo predvidoma izšel leta 2025, bo obravnaval življenje in delo Adelme von Vay od leta 1881 do leta njene smrti 1925 in bo zgrajen okoli druge knjižice Caroline Corner, povezane s Konjicami: Onstran doumljivega (Beyond the Ken).
👉 Leta 2025 je izšel drugi del monografije. Na povezavi pa najdete tudi KOMPLET OBEH KNJIG PO POSEBNI CENI!
Kdo je bila Adelma von Vay?
V spominu Konjičanov se ohranja kot dobrodelna grofica, ki je pomagala postaviti prve bolnišnice v kraju, kot dobrosrčna in nesebična zdravilka, ki ni odklonila pomoči tudi najbolj revnim. Katoliški krogi so jo imeli za »prenapeto in naduto spiritistovko«, medtem ko so ji privrženci spiritizma doma in po svetu pripisali vlogo začetnice organiziranega spiritističnega gibanja v Avstro-ogrski monarhiji. Uredniki spiritualističnih revij po svetu so voljno objavljali njene prispevke in nanjo gledali kot na »visoko inteligentno liberalno humanitarko«, medtem ko jo je avtor članka v francoski spiritistični reviji imenoval za eno od štirih »evangelistk nove dobe, svečenic luči duhovne prenove« in jo postavil ob bok Heleni Petrovni Blavatsky, Emmi Hardinge Britten in Cori L. Richmond.
Pričujoča knjiga poskuša osvetliti življenje in delo te izjemne ženske ter jo dvigniti iz pozabe. Na 267 straneh prinaša preko 100 slik in zajema podatke iz preko 120-tih virov.
Iz recenzije dr. Nene Židov:
“Na baronico Adelmo von Vay (1845-1925) sem prvič naletela ob raziskovanju delovanja duhovnika Jurija Humarja (1819-1890), t.i. čudodelnika s Primskovega, in ob raziskovanju zgodovine homeopatije na Slovenskem. Profesor Pavle Lokovšek je leta 1932 v časopisu Slovenec v treh nadaljevanjih priobčil prispevke o Juriju Humarju. V drugem in tretjem nadaljevanju je objavil tri pisma, ki jih je Humar konec leta 1879 in na začetku leta 1880 poslal Adelmi von Vay in v njih razložil svoje načine zdravljenja in nenavadne sposobnosti. Pisma, ki jih je Adelma objavila tudi v svojih spominih, kažejo, da sta imela s Humarjem veliko skupnega.
Za potrebe knjige /…/ sta avtorja več kot deset let zbirala številne vire, povezane z Adelmo Vay – tako tiste, ki jih je podpisala sama kot tudi zapise raznih avtorjev o njej in njenih delih. Gre za nekakšno sintezo njunih dosedanjih raziskav. Knjiga »stopa po poteh« Adelme Vay od njenega rojstva do leta 1880. Poudarek je seveda na njenem delovanju v okviru spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi in Ameriki, vključno z njegovimi društvi, društvenimi časopisi in odmevnimi publikacijami. Bralca seznanja s težavami in nesoglasji med pripadniki gibanja, kot je npr. vprašanje priznavanja zakona reinkarnacije, ter načini dokazovanja obstoja duhovnega sveta in entitet, ki komunicirajo preko medijev.
Zbrani viri dokazujejo, da je bila Adelma Vay v svojem času ena od osrednjih osebnosti, povezanih s spiritizmom oziroma spiritualizmom in z nastankom in razvojem t.i. »novodobnih duhovnih gibanj«, ki jim danes marsikdo pripisuje mlajši izvor. Dopisovala si je z vodilnimi osebami iz spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi in Ameriki. Številni pripadniki spirit(ual)izma so jo obiskali tudi na njenem domu v Slovenskih Konjicah. O njej in njenih knjigah so pisali v spirit(ual)ističnih časopisih, objavljali pa so tudi njene prispevke, povezane z njenimi izkušnjami in pogledi na spiritizem.
V knjigi je predstavljen tudi nastanek Teozofskega društva leta 1875 v Ameriki /…/.
Knjiga /…/ predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja spiritističnega gibanja v Evropi in Ameriki v 19. stoletju in vloge v Slovenskih Konjicah živeče baronice Adelme Vay. Knjiga bo nedvomno prispevala k njeni prepoznavnosti v slovenskem prostoru in bo zanimivo branje za vse tiste, ki jih zanima duhovnost.
Na koncu besedila dodane opombe pa omogočajo bralkam in bralcem, da poiščejo in tudi sami pregledajo številne vire, na katerih temelji knjiga.”
Avtorja:
Anton Rozman je samostojni raziskovalec ezoteričnih tokov, predvsem sodobnega teozofskega gibanja, v Sloveniji in po svetu. Je član mednarodnega Teozofskega društva od leta 1992, član Centra za teozofske študije v Cervignanu v Italiji in urednik spletnih strani »Teozofija v Sloveniji« in »Zahodni ezotericizem« ter prevajalec številnih teozofskih knjig in člankov. Med letoma 2009 in 2014 je bil sourednik teozofske spletne revije Theosophy Forward, odgovoren za elektronske izdaje. Leta 2014 je uredil arhivsko dokumentacijo, povezano z zgodovino teozofskega gibanja v Jugoslaviji in Sloveniji, ki je na voljo zainteresiranim raziskovalcem kot fond SI PAK KP 916 – tudi v elektronski obliki.
Mag. Aleksandra Boldin je profesorica zgodovine in sociologije na Gimnaziji Slovenske Konjice. 2014 je uspešno zagovarjala magistrsko delo Družbena vloga starih staršev v modificirani razširjeni družini. Objavlja strokovne članke s področja zgodovine in sociologije in je avtorica naslednjih monografij: Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti (2004); Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof (2009); Dr. Avguštin Stegenšek in Konjiška dekanija (2010); Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic (2012); Konjice: 870-let prve pisne omembe (2016). Aktivno deluje v in vodi Zgodovinsko društvo Konjice ter sodeluje pri kulturnem dogajanju kraja ter ohranjanju kulturne dediščine. Je prejemnica občinskih nagrad na področju kulture: 1996 in 2016 ter 2018 in prejemnica bronastega občinskega grba.
Medijske objave:
Predstavitve knjige:
- Slovenski etnografski muzej, 12. 05. 2023 (kratki film)
- Slovenski etnografski muzej, 12. 05. 2023 (dogodek v celoti – dolžina: 1:13.40)
- Kratek film, v katerem avtor Janez Rozman predstavi knjigo (Cankarjeva knjižnica Vrhnika, 18. 10. 2023)
