Šibe človeštva: Kulturna zgodovina kužnih bolezni (dve knjigi)

Impozantno delo Šibe človeštva se pne čez skoraj 1900 strani, Alfred Leskovec pa je ob prevodu dejal: »Stefan Winkle opisuje kužne bolezni od začetkov zgodovine do sedanjosti, ko so te v glavnem izkoreninjene, zato pa postaja toliko večja nevarnost biološkega vojskovanja (značilnega še posebej za obdobje hladne vojne) in bioterorizma. Posamezno bolezen (gobavost, antraks, kolera, tuberkuloza, tetanus, tifus, kuga, spolne bolezni, malarija, koze, spalna bolezen, steklina, hepatitis, gripa …) po strnjeni predstavitvi njenih znakov in poteka prikaže skozi posamezna obdobja (stari vek, srednji vek, novi vek in »mikrobiološko ero«) skupaj z ukrepi za njeno preprečevanje in zdravljenje in vsemi usodnimi posledicami ob njenem izbruhu.

Knjiga vsebuje tudi bogato slikovno gradivo in številne citate iz del, nastalih v posameznih zgodovinskih obdobjih, ki so jih mučile in tako ali drugače zaznamovale kužne bolezni v obliki epidemij ali pandemij. Avtor skozi optiko kužnih bolezni odpre bralcu nov, drugačen pogled na zgodovino, mu razgrne skrite razloge za takšen ali drugačen potek ali izid zgodovinskih dogajanj, v ozadju katerega je tičala kužna bolezen ali strah pred njo (npr. panični beg Turkov izpred Dunaja). Knjiga je prava zakladnica znanja in informacij tako za ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z medicino, kot tudi za druge zainteresirane bralce.«

Neverjetno aktualno delo tako ne odstira le znanstvenega in raziskovalnega delovanja, temveč tudi kulturni, človeški element, ki nam je še kako blizu.

O avtorju: 

Stefan Winkle (1911–2006) je bil zdravnik specialist za higieno, profesor higienike in bakteriologije na Univerzi v Hamburgu in direktor Inštituta za higieniko. Njegovi temeljni deli sta poleg Šib človeštva še Mikrobiološka in serološka diagnostika ter biografija danskega zdravnika, razsvetljenca in državnika Johanna Friedricha Struenseeja. Med drugo svetovno vojno je deloval na Inštitutu Roberta Kocha v Berlinu in na Centralnem inštitutu za higieniko v Beogradu. Preden se je do upokojitve ustalil na hamburški univerzi, je nastopil profesuro na Univerzi v Jeni.