Po vsem svetu doživljamo vzpon skrajne desnice, ki si s populizmom širi volilno bazo, izpodriva desno sredinske stranke in vse bolj aktivno mednarodno povezuje. Levica je v zastoju, kot da ne bi več našla pravih tem za nagovor volilcev.

John Feffer (rojen 1963) je direktor centra za zunanjo politiko na washingtonskem Inštitutu za politične študije ter avtor številnih del, ki obravnavajo prelomna globalna dogajanja 21. stoletja, od vojn do finančne in na koncu tudi velike zdravstvene krize ob izbruhu covida-19.

Ob vseh krizah, ki pretresajo svet, ugotavlja Feffer, zaznamuje zadnje desetletje izraziti prodor desnice. Ne več samo v smislu trenutne volilne aritmetike in bolj ali manj cikličnega izmenjavanja političnih strank na oblasti. Novo je to, da je desnica – radikalna, skrajna, celo rasistična in neonacistična, ki je tradicionalno veljala za družbeno nesprejemljivo in so se ji na daleč izogibale tradicionalne, tudi konservativne stranke – zasedla prostor splošnega družbenega diskurza in s svojo ideologijo nestrpnosti do vsega drugačnega uspešno izpodriva vrednote družbene solidarnosti, enakopravnosti, multikulturnosti … Ne le, da skrajno desne stranke zdaj dobivajo prostor v vladnih koalicijah ob boku sredinskih strank, desnih in levih, zares novo je to, da te vse bolj prevzemajo tudi jezik in vrednote skrajne desnice.

Dolgoletni liberalno-konservativni status quo je razpadel, nova desnica po svoji podobi pospešeno ustvarja novi svet, svet nestrpnosti, sovraštva do vsega drugačnega, svet izključevanja in vračanja v preteklost. In še nekaj je novega in skoraj presenetljivega: desnica je ob vsem svojem razgrajaškem nacionalizmu vse učinkoviteje globalno povezana. Poleg vsega drugega je levici prevzela tudi njen nekdanji zaščitni znak – internacionalizem. Desnica na globalni ravni deluje kot prava, pravcata desna internacionala.

Levica se zdi kot ohromljena, ali kot je nekoč govoril pesnik Yates, ‘najboljši so ostali brez vsakega prepričanja, medtem ko so najslabši sredi strastnega zagona.’