V svojem poznem delu Arendt Kantovo tretjo Kritiko bere kot vzorčno za demokratične, sporazumne sodbe, ki so utemeljene v praksi razmišljanja z drugimi. Človekova družabnost je pogoj delovanja zmožnosti človeškega uma.

Avtorica se osredotoči na ključne pojme, kot so politična presoja, javnost, estetika in razumna avtonomija, ter pokaže, kako Kantovo delo vpliva na sodobne izzive demokracije, svobode in odgovornosti. Knjiga predstavlja ključni razvoj njenih zgodnejših idej v Eichmann v Jeruzalemu.

Knjiga je nujno branje za vsakogar, ki se želi poglobiti v politično filozofijo in razumeti, kako se Kantove ideje prepletajo z današnjim političnim utripom.