Friedmanovo razmišljanje je močno vplivalo na svetovne voditelje, kot sta bila Margaret Thatcher v Veliki Britaniji in Ronald Reagan v Ameriki. V sedemdesetih letih 20. stoletja je poudarjal potrebo po zamenjavi fiksnih deviznih tečajev z odprtimi trgi deviz in s prosto trgovino. V osemdesetih so njegove ideje prispevale k propadu sovjetskega komunizma na Vzhodu in k privatizaciji na Zahodu. V devetdesetih so zagotovile osnovni načrt za reformo, ko so se države v Vzhodni Evropi in Latinski Ameriki po mnogih letih izvile iz totalitarizma. Po letu 2000 so pomagale zmanjšati svetovno inflacijo na desetino stopnje, ki je veljala še desetletje prej.

Frideman ni bil le najbolj znan ekonomist svoje generacije, pač pa se je v času, ko je bil svet bridko razdeljen na kapitalizem in komunizem, spustil v vsako pomembnejšo razpravo o tem, kako bi morala biti družba organizirana. Postal je vodilni svetovni zagovornik osebne in gospodarske svobode in njegovi argument so pomagali spremeniti politiko cele generacije.

Ta knjiga se osredinja na Friedmanovo inovativno razmišljanje o javni politiki – in kako so njegova priporočila privedla do resničnih in vplivnih političnih sprememb, ki, deloma, še vedno določajo, kako danes živi in dela na milijone ljudi po svetu.

V skladu s tem ta knjiga zadeva Friedmanovo razmišljanje o tako raznovrstnih vprašanjih, kot so: kako najbolje organizirati izobraževanje, zdravstvo, dostavo pošte, obrambo in druge javne dejavnosti; kako vlade ustvarjajo monopole in kako jih končati; kako korenito poenostaviti obdavčenje; kako prosti trgi usklajujejo delo ljudi po vsem svetu; zakaj bi morali deregulirati poslovanje in trgovino; zakaj vlada raste in zakaj je toliko tega, kar dela, protiproduktivno; zakaj je politika boja proti mamilom neuspešna in kaj bi morali narediti namesto nje; zakaj svobode ni mogoče zamenjati za enakopravnost; pravice manjšin; in dejansko ves odnos med vlado in državljanom.

Knjiga si prizadeva osvetliti in pojasniti Friedmanova razmišljanja in priporočila  o vseh teh vprašanjih. Postavlja jih v časovni okvir in pokaže, kako revolucionarna so se zdela njegovim kolegom in sodobnikom.  Postavlja pa jih tudi v okvir današnje politične razprave in pokaže, kako so mnoga od njih, čeprav sprva šokantna, postala vsakdanji del našega življenja.