Začetek monografije osvetli Schönlebnovo življenje in delo ter ga umesti v čas in prostor razgibanega 17. stoletja. Njeno nadaljevanje poudari njegova zgodovinopisna prizadevanja in na kratko opozori na zanimive, z njim povezane arhivske drobce. Predstavitev nato preide na opis jezikovnih značilnosti Schönlebnove priredbe lekcionarja Evangelia inu lystuvi in jo obravnava v luči koncepta slovenskih cerkva. Osrednji del odstira tančico z njegovega doslej le malo poznanega teološkega, filozofskega, dramskega in retorskega opusa. Monografijo pa zaokroži predstavitev umetnostnozgodovinskega vidika opusa, pri čemer so v središču pozornosti ohranjene rokopisne genealogije družine Auersperg in pojem avstrijske pobožnosti (Pietas Austriaca) ter njena vizualizacija na Slovenskem.
Kazalo vsebine
Janko Kos
PREDGOVOR
Monika Deželak Trojar
UVOD
Andrej Hozjan
KRANJSKA V 17. STOLETJU: OD ZAKLJUČKA USKOŠKE VOJNE DO KATASTROFALNE KUGE V LETIH 1680 IN 1682
Janez Mlinar
MED UNIVERZALNO ZGODOVINO IN LOKALNO KRONISTIKO: SCHÖNLEBEN IN NJEGOVO MESTO V ZGODOVINOPISJU 17. STOLETJA
Darja Mihelič
SCHÖNLEBNOVO MESTO V ZGODOVINOPISJU NJEGOVEGA ČASA
Janez Weiss
»JAZ GREM SPREDAJ. ŽELIM, DA MI SLEDIJO DRUGI …« JANEZ LUDVIK SCHÖNLEBEN KOT ZGODOVINAR ANTIKE DEŽELE KRANJSKE
Vanja Kočevar
FERDINAND II. V SCHÖNLEBNOVEM DELU DISSERTATIO POLEMICA: NOTRANJEAVSTRIJSKI DEŽELNI KNEZ IN CESAR V OČEH KRANJSKEGA POLIHISTORJA
Julijana Visočnik
JANEZ LUDVIK SCHÖNLEBEN IN DROBEC IZ NADŠKOFIJSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
Majda Merše
JEZIKOVNE ZNAČILNOSTI SCHÖNLEBNOVE PRIREDBE LEKCIONARJA (1672) V RAZMERJU DO PROTESTANTSKE TRADICIJE TER ČANDEK-HRENOVE IZDAJE IZ LETA 1612
Luka Vidmar
SCHÖNLEBNOVA IZDAJA LEKCIONARJA IN KONCEPT SLOVENSKE CERKVE OZIROMA SLOVENSKIH CERKVA
Anton Štrukelj
MARIOLOŠKI OPUS JANEZA LUDVIKA SCHÖNLEBNA
Matija Ogrin
SCHÖNLEBNOV ROKOPIS BASIS ETHICA MORALNA FILOZOFIJA KOT VEDA O ZNAČAJU IN SPOZNANJU DOBREGA
Monika Deželak Trojar
SCHÖNLEBEN KOT DRAMATIK IN NJEGOVA DRAMA HAERESIS FULMINATA
Alen Albin Širca
SCHÖNLEBNOVE PRIDIGE KOT LITERARNA BESEDILA
Luka Ručigaj
ARBOR GENEALOGICA (1657): SCHÖNLEBEN IN LATINSKE ROKOPISNE GENEALOGIJE RODBINE AUERSPERG
Ana Lavrič
PIETAS AUSTRIACA IN NJENA VIZUALIZACIJA V UMETNOSTI NA SLOVENSKEM (S POSEBNIM POUDARKOM NA KRANJSKI IN LJUBLJANI)
Kazalo
