Tako je potekal in žal tudi potekel Poldetu, ki je zadnja leta preživljal z utrujenim in pojemajočim srcem v domu za starejše občane v Medvodah, od življenja pa se je poslovil na infekcijski kliniki v Ljubljani. Sicer pa je kljub koronarnim tegobam, ki so ga pestile skoraj dvajset let, bil še zmeraj poln ustvarjalne energije, vendar zadnja leta ne več igralske, zato pa še zmeraj pisateljske. Kajti Polde Bibič je bil – in prav to naj bo v pričujoči spominski vinjeti prvi pomenljivi poudarek –  med sodobnimi in sploh slovenskimi igralci eden redkih, ki so zares vešče sukali pero, kakor se je reklo nekoč, ali tipkali na računalnik, kakor pravimo danes.