Utopija je, v političnem smislu, potrebna celo tistim, ki si sploh ne želijo
alternativne družbe. Kaj z utopijo in sploh zakaj karkoli z utopijami v 21.
stoletju je vprašanje, na katerega bralci in premišljevalci lahko odgovarjajo,
ga drugače zastavljajo, zavrnejo ali se posmehljivo odvrnejo od njega na spletni
strani Studia  humanitatis (odprta utopija). Zato je Morovemu paradigmatskemu
tekstu dodano besedilo Odprta utopija Stephena Duncomba, ki ugotavlja, da je
utopija projekt, ki prebija kalup ustaljenih praks organiziranja družbe in v
katere jedru je radikalno redefiniranje: ne vemo, kaj je "dobra" utopija, a
digitalna različica nudi Odprto utopijo, ki postane izvorna koda za kolektivno
zamišljeno in za ponovno zamišljeno utopijo.