V potrebi po vztrajanju pri revolucioniranju umetnosti in življenja, še zlasti pa ob izkušnji frakcijskih bojev in obračunov v Levi fronti in komunističnem gibanju – v času, ko se je zdel prodor fašizma in nacizma nezaustavljiv –, je Teige podal tudi kritiko realizma, kakršnega je predpisoval socialistični realizem; razumel ga je kot obrat v meščansko konservativnost in odpoved revolucionarnemu mišljenju. Obe analizi sta plod njegove neposredne, življenjske izkušnje, ne naknadnega razmisleka, zato je knjiga izjemno poučno zgodovinsko delo, ne samo filozofsko-umetnostna in politično-ekonomska študija.

Teigejevo kritično stališče je izraženo zlasti ob koncu knjige, ki je bila prvič javno najavljena v predavanju društvu revnih in naprednih študentov v Pragi leta 1933: »Sovraštvo med avantgardno umetnostjo in kapitalizmom se je v obdobju fašizma poglobilo v nepremostljiv prepad. Konzervacija kapitalizma pomeni propad moderne kulture in moderne umetnosti. Konzervacija kulturnih vrednosti in ohranitev možnosti umetniškega razvoja predpostavlja zmago nad kapitalizmom in uvedbo socializma. Hrepenenje po osvoboditvi poezije, sna, fantazije in ljubezni mora biti udeleženo pri rekonstrukciji zgodovine.«

Teige je zaradi teh okoliščin postal neoseba, tako v času povojnega komunizma kot po njegovem sesutju, saj ni bil sprejemljiv ne za sovjetsko ideologijo ne za neoliberalno, poudarja Lev Kreft, pisec obsežne spremne študije, ki je nadgradnja njegove knjige Teige na drugi strani obale.

Knjiga vsebuje še tri krajša besedila iz knjižice komentarjev k angleški izdaji The Marketplace of Art (Helsinki, Praga: Rab-Rab, Kontradikce, 2022): uvodno besedo urednikov Sezgina Boynika in Josepha Grima Feinberga ter krajša filozofska komentarja Davea Beecha in Jane Ndiaye Beránkove.

Priporočamo vzporedno branje s knjigo Miroslava Krleže Dialektični antibarbarus.