prvi izvira iz globin časa in prinaša vojne, poboje, deportacije in fanatizem, drugi, ki ga je Béla Hamvas na osnovi svojega Patmosa imenoval moderno ali novo barbarstvo, izhaja iz globin racionalizacije. Če bi celotno zgodovino Evrope, kot jo vidi Henri Pirenne, lahko razumeli kot kontrapunkt, v katerem utrujena in dekadentna “visoka” kultura v skladu z biološkimi zakoni izginja v spopadu z vitalnimi silami novega barbarstva, današnji barbari ne vdirajo več iz germanskih  gozdov in azijskih step, ampak iz okamenelih dogem platonizma in kartezijanstva. Izvirajo iz samega srca evropske kulture, srca, ki je okamenelo pod vladavino znanosti in tehnologije. /…/

Za nove barbare, vzgojene v naročju znanosti in tehnologije, človeški svet ni več cilj, ampak problem. Da bi se izognili kaosu in uporu, je treba množice v enaki meri uniformirati, zabavati in prehraniti. Zato človek nima več pravice do svojega, humanega sveta kot sveta po meri njegove osebnosti in občutkov. Zavrnitev strupa znanosti, tolažbe kolektivizma in tehnologije, ki nas vodi v rakavo stanje, je skoraj nemogoče. Od človeka se pričakuje, da bo ta proces dojel kot neizogibnega, upor proti njemu pa za nesmiseln in jalov.

Barbarstvo digitalne dobe ne temelji na krutosti, ampak na njegovi milini.” /…/ – odlomki iz knjige

O avtorju:

Goran Starčević se je rodil 5. oktobra 1966 v Zagrebu, kjer je tudi umrl leta 2016. Po zaključku študija na Izobraževalnem centru za kulturo in umetnost v Zagrebu (smer novinarstvo) je delal kot novinar v tedenskem in dnevnem časopisju (Arena, Vjesnik). Leta 1996 je končal študij filozofije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Obiskoval je tudi specialistični podiplomski študij komparativne politike na Fakulteti političnih znanosti v Zagrebu. Delal je predvsem kot srednješolski profesor etike. S filozofijo se je ukvarjal kot samostojni pisec. Od leta 1997 je objavljal filozofske eseje in študije v revijah na Hrvaškem in v Sloveniji.

Prvi prevod v slovenščino je knjiga Volk v supermarketu, ki je bila leta 2011 izdana pri založbi KUD Apokalipsa.  Pri isti založbi je leta 2013 izšla nova knjiga v slovenskem prevodu Vaje iz eksistence oziroma Vježbanje egzistencije v izvirniku, kot prva filozofska knjiga KUD Apokalipsa natisnjena v hrvaščini. Leta 2014 je izdal knjigo Bjeg i pobuna pri zagrebški založbi Litteris. Sodeloval je na številnih literarnih in filozofskih srečanjih na Hrvaškem, v Sloveniji in v Italiji. Bil je tudi član uredniškega odbora revije za teorijo, kulturo in vizualne umetnosti Tvrđa. Prevajal je iz slovenskega jezika.