Avtorica opisuje analo¬gijo med hrano za duha in hrano za telo. Četudi obe starodavni opra¬vili, namreč filozofiranje in prehranjevanje, se ju je v preteklosti navadno prikazovalo kot nekaj zelo oddaljenega, večinoma zato, ker naj bi šlo pri filozofiji za povsem moško opravilo, medtem ko naj bi kuhinja zavzemala misli in roke žensk. Živahno napisano delo nas vabi v družbo Aristotela (ki bi menda napisal še več, če bi bolje jedel), da bi uživali z njim ob olivah in figah, k mizi nas kliče Kant, za poobedek se zleknemo v senci s Kierkegaardom …