Že to je dosežek, ki knjigo uvršča med klasike svetovnega družboslovja.

Pa vendar je še več kot to: je teorija, ki pojasnjuje obnašanje ljudi vedno in povsod, kjer je ekonomska (proizvodna) enota hkrati tudi demografska (potrošniška) enota, skratka gospodinjstvo, pa naj bodo to lovsko-nabiralniške predzgodovinske in »prvotne« družbe ali obrtna in storitvena družinska podjetja v postindustrijskih družbah, kjer (skoraj) ni družinskega kmetijstva. – Seveda pa družinsko kmetijstvo živi naprej.

V različnih oblikah – o od naturalnih kmečkih gospodinjstev preko kmetij, ki proizvajajo (pretežno) za trg brez najemanja tujega dela, pa do polkapitalističnih družinskih farm – pridela večino kmetijskih proizvodov in preživlja večino podeželskega prebivalstva.

Posledice njegovega stikanja z logiko kapitala, skratka, agrarno vprašanje, niso prešle skupaj z dobo Čajanova, ampak ostajajo eden glavnih socialnih, demografskih in ekoloških izzivov človeštva.