Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevem 70. rojstnem dnevu v dvorani oxfordskega New Collegea. Ob pogledu na množico izbranih povabljencev mu spomin hvaležno oživlja doživljaje iz bogate preteklosti …
Dawkins nas popelje v razgibane svetove akademskega življenja, literarnih agentov, kuloarje televizijske resničnosti in seveda znanosti, znanosti, znanosti. V teh svetovih nam naslika mnogo velikanov svojega časa, ki tako stopajo tudi pred nas v svoji bolj znani javni podobi in mnogo manj znanih skicah iz vsakdanjega življenja.
Njihova vrsta je dolga: Douglas Adams, Christopher Hitchens, John Maynard Smith, Daniel Dennett, Nathan Myhrvold, Jared Diamond, Steven Pinker, Richard Leakey, Carolyn Porco, Charles Simonyi, David Attenborough, Peter Medawar, Lawrence Krauss, Neil deGrasse Tyson …
Ti in še mnogi drugi, zelo različni, a vsi odlični značaji so tudi Dawkinsa marsikdaj v njegovi karieri zvabili iz strogo znanstvenega dela k posredovanju znanosti, kulture, religije in literature – v družbeni inkubator, ki ga na presečišču naravoslovja in humanistike mnogi poznajo kot ›tretjo kulturo‹. Richard Dawkins je njen eminentni predstavnik.
Posebna pozornost je v knjigi namenjena Katedri za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu ustanovljena prav za Dawkinsa kot prvega predstojnika, da bi se, razbremenjen rednih profesorskih obveznosti, laže posvečal popularizaciji znanosti. V sklepnem delu knjige nam avtor vendarle privošči še ›skoraj kronološki‹ pregled svojega znanstvenega delovanja, kajpak skozi svoje knjige: predstavi spodbude zanje, njihove poglavitne poudarke pa tudi odmeve, ki so sledili objavam. Kratka luč v temi je navdihujoče branje, ki skupaj s predhodnico, Močjo čudenja, gotovo spada med sodobno klasiko avtobiografske proze.
O avtorju:
Britanski evolucijski biolog Richard Dawkins (1941) je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija. Je član Kraljeve družbe in Kraljeve družbe za literaturo ter prejemnik številnih nagrad. Tudi po upokojitvi ostaja dejaven na svojih področjih in še naprej navzoč v družbeno relevantnih razpravah.
