Malčki so v tem obdobju izjemno učljivi, ne le v faktografskem pomnenju, temveč predvsem v razvijanju nastavkov za življenjske spretnosti (gibanje, spoznavanje jezika, socializacija itd.) in intelektualne sposobnosti v kasnejših obdobjih. Poleg tega je pedagoginja ugotovila, da je že v otroški naravi velika motiviranost k delu, redu in urejenosti, če jim le ponudimo ustrezne pogoje.
Naloga staršev in drugih odraslih je, da otroku pripravijo ustrezne pogoje in »materiale«, s pomočjo katerih bo otrok sam poiskal tisto smer, ki ga v danem trenutku najbolj privlači in mu omogoča optimalen razvoj. V idealnih razmerah bi se starši zavedali te pomembne naloge in pripravili otroku takšno vsakodnevno okolje, v kateri se bo kar najbolje razvil. Čeprav pri tej metodi otrok sam izbira svojo dejavnost, to še zdaleč ne pomeni permisivne vzgoje.
Knjiga Srkajoči um je eno izmed ključnih del Marie Montessori in zato tudi osnova za poznavanje njene pedagogike.
O avtorici:
Maria Tecla Artemisia Montessori je bila italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica. Najbolj je prepoznavna po svoji Montessori metodi poučevanja otrok od rojstva do mladostništva. Njena metoda se še dandanes uveljavlja v šolah po vsem svetu.
Metoda Montessori je nastala iz opazovanja otrok. Spontano početje otrok jo je pripeljalo do novih spoznanj o otroškem vedenju in učenju. Ugotovila je, da otroci čutijo potrebo po ponavljanju, saj jim daje občutek varnosti. Otrok v šoli Montessori ima potrebo po redu in čistoči, saj predmet, ki ga je uporabljal, lepo pospravi na svoje mesto na polici. V učilnici torej vladata red in mir.
»Pomagaj mi, da naredim sam« je glavni in vodilni motiv pedagogike Montessori.
Iz knjige:
“Proučevanje psihologije otroka v njegovih prvih letih pred našimi očmi razgrne taka čudesa, da nihče, ki jih vidi in doume, ne more ostati neprizadet. Naloga odraslih je, ne da učimo, ampak da pomagamo umu otroka pri njegovem delu izgradnje in razvoja. Kako čudovito bi bilo, če bi lahko otroku pomagali tako, da bi čakali pripravljeni in z njim razumno ravnali, da bi razumeli njegove osnovne življenje potrebe, da bi lahko podaljšali obdobje, v katerem ima sposobnost vsrkavanja.”
