V deveti knjigi pisec obravnava vodne živali (kiti, delfini, želve, različne vrste rib ipd.), v deseti knjigi pa ptice (noj, različne ujede, pav, detel, perutnina, različne ptice pevke in selivke, mitološke ptice, ptičja jajca, jajca drugih živali, nekatere posebnosti živalskega sveta …).

Enajsta knjiga je posebnost, saj združuje dve dela; v prvem, krajšem delu predstavi žuželke (med njimi največ prostora namenja čebelam), v drugem delu pa obsežneje primerjalno anatomijo živih bitij glede na posamezne organe in njihove funkcije, od človeka do žuželk. Plinij pogosto opisuje podvrste živalskih vrst, orisuje njihove posebnosti, predstavi njihov pomen za človeka in njihovo prisotnost v vsakdanjem življenju ljudi, verski pomen nekaterih živalskih vrst, mitološke vrste, posebne primere odnosa med ljudmi in živalmi ter druge zanimivosti. Opise vseskozi nadgrajuje s krajšimi in daljšimi vsebinskimi zastranitvami, v katerih predstavi še posebej zanimive tematike, npr. školjke, iz katerih so pridobivali škrlat. Ne pozabi tudi na moraliziranje in kritiko tedanje rimske družbe.

Prevod dopolnjuje tudi obsežen znanstveni stvarni in filološki komentar, ki ponuja vse relevantne razlage, potrebne za razumevanje besedila, reference na druge antične pisce, na koncu pa je dodano tudi združeno stvarno in imensko kazalo.