Čebelarstvo kot del slovenske identitete

Čebelarjenje na slovenskem ozemlju je že od nekdaj tesno povezano z nami, prebivalci. Številni viri literature pripovedujejo o bogati zgodovini čebelarjenja na slovenskem, kot tudi o obsežnih dejavnikih v sedanjem času, ki čebelarstvo štejejo za del slovenske identitete. Pestra dediščina in bližnja preteklost nas o čebelarjenju na Slovenskem vedno bolj ozavešča. Le kdo še ni v življenju slišal izreka »marljiv kot čebelica«, na domači radijski postaji prisluhnil tradicionalni Slakovi pesmi »Čebelar«, na tipični slovenski stojnici ob »proščenju« zagledal prelepega, znamenitega lectarjevega srca in na sosedovi zelenici uprl pogled v pisan, poslikan, slovenski čebelnjak? Zagotovo smo že vsi poskusili slasten, sladek med bodisi ob prehladu bodisi iz užitka.

Iz recenzij:

“Monografija prepričljivo argumentira, da je čebelarstvo na Slovenskem več kot le kmetijska in ekonomska dejavnost, ampak tudi del kulturne tradicije in nenazadnje tudi dejavnost, s katero se Republika Slovenija danes uspešno promovira na tujem, torej eden uspešnejših vzvodov javne diplomacije. /…/ Avtorica v knjigi ugotavlja, da se je odnos Slovencev do čebel in čebelarjenja predvsem v zadnjih letih občutno izboljšal.” – doc. dr. Dejan Valentinčič

“Avtorica skozi osebno noto in prepričljive argumente pokaže, da so čebele in čebelarjenje v Sloveniji simbol marljivosti in povezanosti z naravo, kar dokazuje tudi vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.” – prof. dr. Matevž Tomšič