Knjigo, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok, dopolnjujejo čudovite botanične ilustracije.

Sodelovanje med obema inštitucijama se je začelo v letu kulturne dediščine 2018, v letu, ko je Narodna galerija praznovala stoletnico delovanja. Reprodukcije slik iz zbirke Narodne galerije, dopolnjene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi in botaničnimi-vrtnarskimi pojasnili, so bile ob vstopni aleji Arboretuma na ogled dobro leto. Razstavo so spremljala predavanja, ki so dodatno pojasnjevala povezave likovne umetnosti in botanike ter ustvarjalne delavnice risanja cvetlic na prostem. Odličen odziv javnosti je ustvarjalce razstave spodbudil k pripravi knjige. Namenjena je vizualnemu užitku, ima pa tudi spoznavno vrednost; popelje nas skozi del zgodovinskega razvoja slikanja cvetličnih tihožitij. Oba avtorja in urednici so pri izboru slik vodila merila, kakor so raznovrstnost cvetja, pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih aranžmajev.

Dekorativno slikanje cvetja se je z razvojem znanosti in osamosvojitvijo botanike začelo spreminjati v sredini 16. stoletja. Botaniki so v svoje raziskovalne namene naročali risbe posamičnih rastlinskih vrst in tako so se tudi umetniki podučili o njihovih posamičnih lastnostih. Vse to znanje je močno vplivalo na naslikano cvetje, ki so ga umetniki upodabljali tako natančno, da je postalo svojevrstna portretna slikarska vsebina.

Priljubljenost cvetličnih tihožitij je omogočila pomemben zgodovinski prispevek in tudi družbeni premik v likovni umetnosti. Ženskam vse do 20. stoletja ni bilo dovoljeno študirati na likovnih akademijah, zato so se z znanjem, ki so ga pridobile zunaj priznanih ustanov, posvečale pretežno slikanju cvetja. Tako je ta žanrski motiv postal njihovo izrazno sredstvo tudi na poti emancipacije v svetu umetnosti.

24 izbranih umetnin, ki jih hrani Narodna galerije, je predstavljenih dvodelno – avtorica umetnostnozgodovinskih opisov je Jassmina Marijan (Narodna galerije), Matjaž Mastnak (Arboretum Volčji Potok) pa je naslikano cvetje, rastline predstavil z zgodovinskega in botaničnega vidika, dotaknil pa se je tudi simbolnih pomenov. Botanične opise dopolnjujejo risbe priznane ilustratorke Maje-Dolores Šubic. Rože na slikah so namreč pogosto domišljijsko preoblikovane, skozi čas pa so se tudi pigmenti lahko spremenili in naslikano cvetje ne ustreza več resničnosti.

Gre za prvo knjigo iz trilogije, ki sta jo ustvarila avtorja Jassmina Marjan in Matjaž Mastnak. Vabljeni tudi k ogledu ostalih dveh knjig:

• Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije
• Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije.