V monografiji so objavljena tudi študijska besedila uveljavljenih umetnostnih zgodovinarjev Braneta Koviča, Andreja Medveda in Jureta Mikuža, ki z različnih strokovnih kotov poglobljeno vrednotijo posamezna obdobja Heiligerjevega ustvarjanja.

O umetniku:

Wilhelm Heiliger se je rodil leta 1944 v Ljutomeru. Med letoma 1964 in 1970 je študiral slovanske jezike in književnosti, filozofijo ter grafiko v Ljubljani, Gradcu in Londonu. Po končanem študiju je od leta 1971 do 1974 delal kot tuji dopisnik za WDR Köln v tedanji Jugoslaviji s tematskim poudarkom na odnosih med Vzhodom in Zahodom ter politiki zmanjševanja napetosti med njima.

Leta 1974 se je preselil v Washington, kjer je v Centru za strateške študije (Strategic Studies Center) Stanfordskega raziskovalnega inštituta raziskoval zahodno dojemanje Sovjetske zveze za različne ameriške vladne ustanove.

Leta 1975 se je nastanil v Kaliforniji, kjer je na Univerzi Stanford analiziral neobjavljena pisma iz arhivov ruskih revolucionarjev, kot so Lenin, Stalin in Trocki. V tem kontekstu je na Pomorski podiplomski šoli (Naval Postgraduate School) v Montereyu preučeval koncepte sovjetske vojaške psihologije. Na podlagi teh raziskovalnih del je na stanfordski univerzi izvedel psihološko analizo sovjetskih in kitajskih vrednostnih konceptov, plod katere je bila knjiga Soviet and Chinese Personalities (Washington, 1980).

Poleg znanstvenega dela je od leta 1964 prevedel vrsto knjig v nemščino, angleščino ali slovenščino, npr. knjigo Friedricha Nietzscheja v slovenščino leta 1970 ter Edvarda Kocbeka v nemščino (s predgovorom Heinricha Bölla), in leta 1970 v Londonu napisal disertacijo o nostalgiji pri Ivanu Cankarju. Od takrat je tudi član avtorskega združenja PEN International.

Svoja prva umetniška dela je Wilhelm Heiliger začel ustvarjati leta 1974. Sprva je eksperimentiral z različnimi mediji in materiali (mdr. kitajski papir, pleksi steklo in akril na platnu), dokler analogna in kasneje digitalna fotografija abstraktnih, geometrijskih in arhitekturnih motivov ni postala osrednji medij njegovega ustvarjanja.

Njegove fotografije velikih dimenzij se gledalcu zdijo skrbno načrtovane in upodobljene. Heiliger pred fotografiranjem motiva, npr. arhitekture ameriških Indijancev v Mehiki ali arhitekture Indije, vedno poišče ustrezne svetlobne pogoje. Njegovo znanstveno delo, zlasti na področju psihologije, je vsekakor dobra osnova za zavestno ustvarjanje psiholoških učinkov barvnih in svetlobnih kompozicij.

V zadnjih letih je motive našel predvsem na slovenski in italijanski obali, kamor se je vrnil po dolgih desetletjih potovanj po celem svetu. Barvno raznolike motive iz obmorskega sveta narave na fotografijah preoblikuje v geometrijske in povsem abstraktne forme. Kar kljub vsej raznolikosti abstraktnih motivov v arhitekturi, naravi in vsakdanjih predmetih ostaja, so močne, dobro osvetljene barve in jasna struktura njegovih slik, ki vedno znova slavijo lepoto v arhitekturi in naravi ter namigujejo na skrite, notranje razumske in čustvene zakonitosti, ki določajo naš obstoj.

Svoja dela, ki jih je predstavil na samostojnih razstavah v pomembnih muzejih in zasebnih galerijah, mdr. v Ciudadu de México, Pekingu, New Delhiju, New Yorku in številnih evropskih mestih, se nahajajo tudi v številnih zasebnih in javnih zbirkah po vsem svetu.

Dr. Robert Henkel, zbiratelj, pokrovitelj moderne in sodobne abstraktne umetnosti ter prijatelj Wilhelma Heiligerja.