Alpe: Kot jih vidijo ptice

Alpe, kot jih vidijo ptice, so:

• drugačne Alpe – darilo iz večnega stvarjenja sveta
• svet čudežnih lepot, ki nimajo cene, ampak neskončno vrednost
• svet brez meja in večini ljudi nedosegljiv
• skrivnostna galerija popolnosti neponovljivih naravnih in kulturnih fenomenov
• poleg Sredozemlja največji evropski ekosistem
• strateška evropska zakladnica pitne vode
• s svojimi izginjajočimi ledeniki indikator in relikt večnega spreminjanja v naravi
• dom in življenjski prostor za trinajstih milijonov prebivalcev različnih jezikov
• dopustniški in izletniški cilj za sto milijonov obiskovalcev
• skrivnostna pokrajina svetih gora in svetih krajev naših davnih prednikov
• ogledalo posebne, vsaj pet tisoč let stare kulture preživetja
• simbol skupne kulturne identitete v prepletenosti prazgodovinskih, staroselskih, germanskih, romanskih in slovanskih korenin.

Alpe, kot jih vidijo ptice, niso:

• razdeljene na osem držav, na Avstrijo, Francijo, Italijo, Liechtenstein, Monako, Nemčijo, Slovenijo in Švico
• last nikogar, a hkrati lastnina in dobro vseh
• kičasta dolgočasnost s turističnih prospektov.

Velika relativna višinska razlika ponuja pestre življenjske pogoje za številne rastlinske in živalske vrste. Vpliv Mediterana Ligurskega in Tržaškega zaliva v notranjosti zamenjajo trdi alpski pogoji z velikimi temperaturnimi nihanji in obsežno poledenitvijo. Alpe so zaradi svoje lege, velikosti in geomorfologije, najznačilnejša geološka formacija v Evropi, z izjemnim vplivom na Sredozemlje in srednjo Evropo. Predstavljajo naravno bariero, ki je kanalizirala vse velike selitvene premike v zgodovini in še danes narekuje pretok kapitala in ljudi. Nenazadnje imajo ključni pomen pri kreiranju vremena v Evropi.

Na območju Alp živi danes v 8 državah (Francija, Italija, Švica, Lichenstein, Avstrija, Slovenija, Nemčija in Monako) okrog 13 milijonov ljudi, ki govorijo 8 različnih jezikov (emški, Slovenski, Francoski, Italijanski, Friuliano, Ladino, Occitano, Piedmontese, RhaetoRoman) in veliko število narečij.

Matevž Lenarčič se je rodil 22. maja 1959. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je doštudiral biologijo. Do 27. leta je večino časa posvetil alpinizmu in med drugimi splezal tudi na vrhove na Grenlandiji, Cerro Torre in Fitz Roy v Patagoniji ter Broad Peak v Himalaji. Patagonske pustolovščine je opisal v knjigi “Smisel in spoznanje”. Profesionalno se ukvarja s fotografijo ter letenjem z letali in jadralnim padalom. Ima pilotsko licenco PPL-IFRr ULN. V ultralahkem letalu je sam obletel svet in o tem potovanju izdal potopis in fotomonografijo “Okrog edinega sveta”. Aerografija združuje njegovo ljubezen do narave in letenja.

Knjiga je na festivalu “Banff Mountain Book Festival” prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Image (Podobe gora).

Knjiga je na voljo tudi v angleškem jeziku z naslovom “The Alps: A Bird’s-Eye View”.