Epistemolog, grecist in sinolog Geoffrey Lloyd v Grški znanosti po Aristotelovem času nadaljuje raziskave iz Zgodnje grške znanosti: od Talesa do Aristotela. Eruditsko in obenem laičnemu bralstvu dostopno se posveča institucionalni določenosti grške znanosti, strnjeni v aleksandrijski Knjižnici in Muzeju; na sledi Evklida in Arhimeda ter Aristarha prikazuje osamosvojitev matematične in astronomske znanosti v helenizmu; ob Arhimedu, Vitruviju, Heronu analizira odnos med znanostjo, tehniko in proizvodnjo v antiki; Galen mu služi kot vir za raziskavo helenistične medicine in biologije, skupaj s Ptolemajem pa kot izhodišče razmisleka o astronomiji in medicini po helenizmu; razcvetu znanosti v 2. stol. po n. št. sledi faza reprodukcije, nujne za evolucijo v fiziki, astronomiji, anatomiji in drugih znanosti. Vračanje k začetkom evropskih znanosti v antični Grčji tako Lloydu daje izhodišče za refleksijo sodobnih znanosti.