Dominik Mahnič: Krmiljenje čopiča / Steering the Brush

V njej je s strokovnimi teksti v slovenščini in angleščini, opremljenimi z bogatim vizualnim gradivom, predstavljena evolucija Mahničevih slikarskih strojev od leta 2016, ki sežejo od Aerografa preko Akrilografa do Čopičografa.

Prav zadnja verzija Čopičografa, inovativnega slikarskega stroja, ki UI omogoča kontemplacijo in avtomatizacijo slikarske geste, je bila tudi v ospredju razstave Krmiljenje čopiča.

»Ni bistvo v tem, ali lahko stroj slika kot jaz, ampak ali lahko jaz slikam s strojem.« (Dominik Mahnič)

Znatna količina entuziazma umetnika Dominika Mahniča (Postojna, 1981) je ob pripravi razstave Krmiljenje čopiča v Galeriji Vžigalica (19. 9.–5. 11. 2023) nekoliko nenadejano sinhronizirala ekipo Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) in ustvarjalca, da so se na podlagi umetnikovega obsežnega strojnoslikarskega opusa odločili vložiti napor in sredstva ravno v njegovo monografijo.

Z uvajanjem umetne inteligence (UI) v generiranje podob in nadzor procesov strojnega slikanja Čopičografa so sklenili, da je v prvi izdaji, nastali pod okriljem Galerije Vžigalica, vredno ovekovečiti zgodovinski prelom, ki se morda dogaja z uporabo tega najsodobnejšega orodja/medija v umetniškem ustvarjanju.

K sodelovanju so povabili tudi tri strokovnjake, ki so s članki postavili vsebinsko hrbtenico monografiji:

Eszter M. Polónyi v tekstu Vrnitev slikarja: mehaničnost in njen upravljavec razgrne umetnikov načelni ustvarjalni pristop, umesti Čopičograf v zgodovino ustvarjanja ter nadrobno opiše delovanje in poteze stroja/robota za slikanje.

Jure Vuga se v članku Mahničeva čopičografija kot nov antropogeni izdelek loteva umetnostnozgodovinske in ikonografske študije slikarskega opusa umetnika ter novosti, ki jih je skozi medij, ki ga razvija, uvedel v slikarstvo.

Dragocen prispevek h katalogu pa je tudi polemika psihiatra in nevroznanstvenika Jurija Bona Halucinacije v generativnih inteligentnih sistemih (GPT) – napaka zasnove ali znak porajajoče se inteligence?, ki z medicinskoznanstvene perspektive pojasnjuje diagnozo generativnih odklonov umetne inteligence kot konfabulacijo, in ne halucinacijo. (iz uvodnika kuratorja razstave Janija Pirnata)