Predstavlja se nam petinpetdeset pesnic iz petindvajsetih držav, triindvajset jezikov in devetnajst prevajalcev in prevajalk, o pregledni spremni besedi Nataše Velikonja, ki sklene takole: " Lahko bi rekli, da je namen antologije Brez besed ji sledim zgolj prinesti lezbištvo v sodobnem pesniškem izrazu s področja Evrope v javnost. Toda knjiga, ki je pred nami, je mnogo več kot zgolj nabor lezbične poezije: je tudi in še vedno vnos razlike, njene upornosti, je vnos političnosti v samo umetnost in tudi družbo. pesništvo je še vedno izraz in orodje zatiranih, pa tudi tistih nekonformnih, ki hočejo in morajo izstopiti iz urejene vrste".