KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

A Guide: The Museum On The Border (ENG)

ZALOŽBA:

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="113625" group="false"]

Vodnik po projektu Muzej na meji predstavlja štiri muzejske točke ob slovensko-italijanski meji in skozi razstave ter zgodbe ljudi razkriva življenje na razdeljeni Goriški po letu 1947.

Uredil: Rok Bavčar
Vezava: mehka
Jezik: angleški
Število strani: 55
Velikost: 210 x 150 x 5 mm
Leto izida: 2026
ISBN: 9789617275018

10,00 €

-
+

Varen nakup

Opis

Muzej na meji je vodnik po istoimenskem projektu Goriškega muzeja, ki raziskuje življenje ob slovensko-italijanski državni meji po drugi svetovni vojni. Leta 1947 je nova državna meja skupaj z železno zaveso čez noč razdelila dotlej enoten prostor Goriške – ločila je družine, razdvojila prijatelje in močno zaznamovala vsakdanje življenje ljudi na obeh straneh.

Vodnik obiskovalca popelje skozi štiri muzejske lokacije, ki skupaj tvorijo razpršen muzej ob meji:

  • Muzejska zbirka Kolodvor (Nova Gorica) z razstavo Državna meja na Goriškem 1945–2004, ki prikazuje nastanek meje ter njen vpliv na življenje obmejnih prebivalcev.
  • Muzejska zbirka Pristava z razstavo Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki predstavi vsakdanje strategije preživetja ob meji in pojav tihotapstva.
  • Vojaški stražarski stolp – najmanjša muzejska zbirka v Sloveniji, ki ponuja vpogled v življenje vojakov, ki so varovali mejo, ter v srečevanja z obmejnimi prebivalci in prebžniki.
  • Muzejska zbirka Miren z razstavo Vsemir – meja na mirenskem pokopališču, ki govori o meji, ki ni razdelila le živih, temveč tudi mrtve.

Celotno pot med posameznimi točkami povezuje kolesarska steza, zato je vodnik zasnovan kot več odsekov, ki jih lahko obiskovalci prehodijo, prekolesarijo ali prevozijo z avtomobilom. Na poti so označene tudi druge kulturne in zgodovinske zanimivosti obmejnega prostora.

Vodnik, ki ga je uredil Rok Bavčar, tako ni le praktičen spremljevalec po muzeju, temveč tudi pripoved o življenju ljudi na meji – o nadzoru, ločenosti, vsakdanjih iznajdljivostih in skupnostih, ki so kljub razdeljenemu prostoru ostajale povezane. Publikacija je izšla v treh jezikih – slovenskem, italijanskem in angleškem – ter je namenjena tako domačim obiskovalcem kot tujim gostom obmejnega prostora.

🇸🇮 Vodnik po Muzeju na meji je na voljo tudi v slovenščini.
🇮🇹 È disponibile anche la guida al progetto Museo sul Confine in lingua italiana.

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"A Guide: The Museum On The Border (ENG)"

Sorodne knjige

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   2,50 €

Stanja

Izvirna cena je bila: 25,00 €.Trenutna cena je: 22,50 €.

Okruški spomina

24,00 €

Ponikalnice – Paracels

14,99 €

Spolno življenje lipicancev

5,00 €

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   1,05 €

V vetru

Izvirna cena je bila: 21,00 €.Trenutna cena je: 19,95 €.

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   1,00 €

Svoboda dihanja

Izvirna cena je bila: 17,00 €.Trenutna cena je: 16,00 €.

Uredil: Rok Bavčar
Vezava: mehka
Jezik: angleški
Število strani: 55
Velikost: 210 x 150 x 5 mm
Leto izida: 2026
Založba:
ISBN: 9789619537305

Izvirna cena je bila: 17,00 €.Trenutna cena je: 16,00 €.

Svoboda dihanja

ZALOŽBA:

REDNA CENA:

17.00 €

VAŠ PRIHRANEK   1,00 €

VAŠA CENA

16.00 €

Izvirna cena je bila: 17,00 €.Trenutna cena je: 16,00 €.

-
+
DOBAVNI ROK:
2 – 5 DNI
Uredil: Rok Bavčar
Vezava: mehka
Jezik: angleški
Število strani: 55
Velikost: 210 x 150 x 5 mm
Leto izida: 2026
Založba:
ISBN: 9789619537305
Svoboda dihanja Elene Pečarič vam bo gotovo vzela sapo!

“Ne nemogoči spoj kar najbolj intimne zgodbe, najbolj boleče osebne travme, avtobiografskega razgaljenja, z univerzalnostjo človeškega izkustva.” – Mladen Dolar

O avtorici:

Elena Pečarič (1971) je filozofinja, sociologinja kulture in družbena aktivistka. Že konec 80. let 20. stoletja je vzpostavila projekt Neodvisno življenje hendikepiranih, v devetdesetih letih je sooblikovala Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, ki je leta 1994 postalo del Mreže za Metelkovo (SOT 24); ustanovili so društvo YHD (1996) in začeli z intenzivnim razvijanjem osebne asistence, ki je bila najprej projekt, nato socialnovarstveni program, dokler ni postala človekova pravica hendikepiranih. Doslej je izdala delo Eutropija, ki je serija kritičnih zapisov o demokratičnosti delovanja evropskih institucij in spoštovanju človekovih pravic.

“Nisi se odločila le za to, da dihaš, temveč da govoriš. V slovenskem prostoru si zahtevala, vztrajala, dajala zglede, ki so spodbudili novo pisanje o hendikepu, drugačna premišljevanja. Ta so nas odmaknila od ustaljenih invalidskih žalostink, invalidizirajočih »rešitev«, ponižujočih podob, samoumevnih mizernih, sivih življenj. Zahtevala si prostor, hotela, da te slišijo, da deluješ, spreminjaš.” (Darja Zaviršek)

Iz spremne besede Mladena Dolarja: 

Elena se je pred dobrimi dvajsetimi leti znašla na robu smrti, vzelo ji je dih. Na pogled je videti, da ji je dihanje onemogočala kar sama narava, njena fiziologija, biološke danosti, zaznamovanost od rojstva, utesnjenost telesa. A vse to – narava, fiziologija, rojstvo, telo – ni nič preprosto danega in naravnega, vselej se vpisuje v družbeno mrežo, ki iz nas šele dela ljudi. Hendikepiranost ne pomeni preprosto tega, da ti je nekaj po naravi, genetiki, rojstvu ali nesreči odvzeto, temveč da se še bolj zaostreno in silovito zaveš tega, kaj pomeni biti človek.
(…)

Svoboda dihanja, stoji v naslovu, in ta je skorajda pleonastičen ali tavtološki – dihanje je naša svoboda, naša prva svoboda, pogoj sleherne svobode. Pneuma je beseda, ki je v stari grščini pomenila dih, dah, dihanje, in je že takoj, kolikor daleč sega spomin, razširila svoj pomen na duha in dušo. Od diha je samo majhen korak do duha, in če nas duši, nam ne jemlje le zraka, ampak tudi dušo. Ta majhni korak, skorajda enačaj, je vpisan v zibelko naše kulture, v sam njen začetek, tako rekoč kot njen prvi mem. Kdor nam krati dih, nam krati duha in dušo.
(…)

»Ne morem dihati« ima svojo fizično, telesno, družbeno, kulturno, metafizično razsežnost. Ne morem dihati zaradi svojega fizičnega hendikepa, seveda, a veliko več: Ne morem dihati v družbi, ki mi jemlje dostojanstvo in me nenehno ponižuje in degradira; ne morem dihati v medicinskem redu, ki se sklicuje na to, da je tu le za moje dobro, hkrati pa mi na stotine subtilnih načinov da vedeti, da ga obenem drži pokonci mreža dominacije; ne morem dihati v instituciji, ki mi odvzame intimo in besedo; ne morem dihati od rutinske brezbrižnosti, s katero me obravnavajo; ne morem dihati, če mi odvzamete glas; ne morem dihati od vse strokovne in znanstvene medicinske vednosti, od katere je toliko koristi in brez katere ne bi preživela, a ki obenem varuje in ščiti pristojnosti in privilegije strokovnjakov, vključno s kapitalskimi interesi farmacevtske industrije; ne morem dihati, če ni druge, kot da se le na milost in nemilost prepustim instituciji in njeni domnevno boljši vednosti; ne morem dihati od presežka medicinske oblasti nad medicinsko vednostjo; ne morem dihati v družbi, ki me obravnava s stereotipnimi predvidevanji in z vnaprejšnjimi predsodki o mojih telesnih in umskih zmožnostih; ne morem dihati v družbi, ki me obravnava s sočutjem in pomilovanjem, ne pa s spoštovanjem; ne morem dihati, če me podcenjujejo in od mene pričakujejo, da se bom podredila in ne bom segala čez odrejeno mi mesto; ne morem dihati, če sem le pacient(ka), etimološko patiens, trpeč in pasiven, če mi je odvzeta zmožnost samodeterminacije; ne morem dihati v konstelaciji, kjer od mene pričakujejo, da se bom v korist zdravljenja telesa odpovedala neupogljivosti duha; ne morem dihati, če ne morem uveljaviti svojega ultimativnega etičnega vodila, ki je nič več in nič manj kot »ne popustiti glede svoje želje«; ne morem dihati, če mi skupaj s preživetjem ponujajo podreditev, v istem paketu; ne morem dihati brez človeške solidarnosti; ne morem dihati brez teh protez, podaljškov telesa, a ne samo fizičnih, ki mi omogočajo dihanje in premikanje, tu so podaljški, ki segajo v pisanje, v pripoved, v zgodbe, v knjige, v filozofijo, v vse tisto, kjer se dih stika z duhom.

Bralci o knjigi:

Uroš Sedej: “Prebral sem tvojo knjigo in tole so moji občutki…. Kot nekako nevednega bralca, polnega pričakovanja in neke nove izkušnje, si me najprej slekla do golega v pomenu lastnih izkušenj, kot sestavino, predno z ostalimi tvori neko celoto in me postavila dol na tla in me počasi tako nedolžnega popeljala skozi lastno travmatološko izkušnjo preživeto, doživeto, na način neke kriminalke in grozljivke obenem, kot nemega opazovalca dogajanja v povezavi lastnih izkušenj ob pomoči in razmišljanju kakor sem sam to doživljal nekoč in to večkrat sprašujoč se o vsem tem, kako in zakaj in čemu…. To bi morali imeti že v učni osnovi vsi ki so kakorkoli povezani z zdravstvom….. Bravo in moj poklon!”

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 50 €

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.