V romanu spremljamo protagonistko Dunjo, ki se po nekaj letih vrne na slovensko Obalo oziroma na »kraj zločina«, da bi raziskala prezgodnjo smrt starejšega brata Dražena, ki so ga našli mrtvega pod piransko cerkvijo. Njeno raziskovanje se začne pri starih znancih, najprej pri otroški prijateljici Katarini, pa pri svoji nekdanji simpatiji in Draženovem najboljšem prijatelju Kristijanu.

Družinska zgodba, ki se naplasti skozi roman, je trpka in polna nanosov peska, ki prekrivajo stare rane, avtorica Ana Schnabl pa ob tem pojasnjuje: »Plima je hommage krajem mojega otroštva. Rada namreč verjamem, da sem oseba postala v Luciji in Portorožu, ne pa v Šmarci, kjer sem odraščala po deset mesecev na leto. Plima je hommage jeziku, ampak tistemu, ki ga najraje govorim sama s seboj. Slovenščina je namreč jezik moje intime. Razen tega se roman angažira še za vprašanje pravičnosti: zgodbo, prepredeno z nasiljem in tudi z obilo topline, sem natančno izpisala zato, da sem bralce lahko postavila pred končno etično dilemo. No, da sem prednjo postavila junakinjo Dunjo, ki se odloči … kakor se pač odloči. Zanima me, kako bi se odločila bralka, bralec.«

Dogajanje v romanu poganja prizadevanje Dunje, ki se pri sebi ironično imenuje Velika Preiskovalka, da bi ustvarila zgodbo zase in za brata, da bi iz sedimenta izgrebla narativo, ki ji bo končno pustila dihati, ki ji bo končno pustila iti naprej in preteklost pustiti za sabo. A kot v vsakem pravem romanu z umorom in družinskimi skrivnostmi tudi v Plimi hitro postane jasno, da ni vse tako rožnato in da je neskončno poletje lahko le pobožna želja in nikdar resnično.

Roman je obenem premeteno literarno delo, ki izkaže precej samozavedanja, saj je med besedilom zaznati prisotnost pisateljice, konec koncev pa gre za delo, ki je jezikovno in slogovno bogato, živo, živahno. Dunjini premisleki in notranji monologi so gostobesedni, vendar nikoli nasičeni, Plima pa se izkaže za roman, v katerem se je avtorski glas Ane Schnabl razbohotil, izmojstril in zavzel svoje mesto. Roman, ki vas bo po branju na isto obalo naplavil drugačne.

O avtorici:

Ana Schnabl (1985) je pisateljica in publicistka. Piše za različne slovenske medije in The Guardian. Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani (2017) je prejela nagrado za najboljši prvenec na slovenskem knjižnem sejmu, sledili sta ji še dve nominaciji in nagrada Eda Budiše na Hrvaškem. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina (2020), ki so ga bralci doma in v tujini odlično sprejeli – prebil se je tudi v širši izbor za prestižno literarno nagrado Dublin. Njen drugi roman Plima (2022) je bil nominiran za nagrado kresnik. September je njen tretji roman.