Tretja knjiga Zbranega dela Zofke Kveder nadaljuje sistematično predstavitev opusa ene najpomembnejših slovenskih avtoric preloma 19. in 20. stoletja.
Knjiga prinaša besedila, ki kažejo, kako široko je bilo področje njenega ustvarjanja: od literarne proze do publicističnih in družbenokritičnih zapisov, v katerih je odpirala vprašanja ženskega položaja, socialne neenakosti in osebne svobode.
Zofka Kveder je v svojih delih pogosto presegala okvire časa, v katerem je živela. Njeno pisanje je neposredno, psihološko poglobljeno in presenetljivo sodobno tudi danes. Prav zato njena dela ostajajo pomemben del slovenske literarne in kulturne dediščine.
Zbirka Zbrano delo omogoča celovitejši vpogled v njen opus ter ponovno potrjuje pomen avtorice, ki je slovenski književnosti dala nov, izrazito ženski in družbeno kritični glas.
✍️ O avtorici:
Zofka Kveder (1878–1926) velja za prvo slovensko pisateljico in eno ključnih avtoric slovenske moderne. Pisala je prozo, feljtone, eseje in publicistiko ter v svojih delih pogosto tematizirala položaj žensk, družbeno neenakost in vprašanja identitete.
Njeno pisanje je bilo za čas, v katerem je ustvarjala, izjemno drzno in moderno, danes pa velja za pomemben del slovenske literarne klasike.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- slovenska literarna klasika
- ženska pisava in zgodovina žensk
- slovenska moderna
- družbenokritična literatura
Beseda založnika:
Tretja knjiga Zbranega dela prinaša pripovedno prozo, ki jo je pisateljica objavila v dnevnem časopisju in revijalnem tisku med letoma 1904–1933. V tem obdobju je začela izhajati revija Domači prijatelj, ki jo je sama urejala. Druge objave iz tega obdobja najdemo v naslednjih časnikih in revijah: Ljubljanski zvon, Slovenski narod, Slovan, Prvi majnik, Rdeči prapor, Slovenska gospodinja in Slovenski ilustrovani tednik. V tretji knjigi je tako zbrana pozabljena, do pričujoče izdaje po časnikih in revijah raztresena, kratkoprozna ustvarjalnost Zofke Kveder, kar omogoča, da se seznanimo s pisateljičinim celotnim opusom kratke proze. Tako lahko dosežemo nova spoznanja o njenem umetniškem razvoju in okoliščinah, ki so vplivale na vsebino, obliko in izpovedno moč besedil. Zbrane pripovedi razkrivajo slogovni pluralizem in naslednje tematske stalnice v njenem ustvarjanju: avtobiografskost, ženske zgodbe, podobe iz vaškega življenja, pripovedi, ki prikazujejo urbano življenje, pripovedi z izseljensko tematiko in zgodbe iz balkanskih vojn.
Zofka Kveder je o svojem delu v eni izmed svojih pripovedi zapisala: »Pišem in nikoli nisem zadovoljna. Pišem in zdi se mi, kakor da bi metala vse v globoko brezno. Vse izgine, brez uspeha, brez sledu. Pišem, ker moram. Večkrat potrebujem denarja in pišem, ali brez volje. Čas hiti in jaz ne napišem ničesar, kar želim napisati. Ono najlepše mi propada. Čakam, da mi pride praznik, mir.« Kljub kritični distanci, ki jo je imela pisateljica do svojega dela, prav prve tri knjige Zbranega dela dokazujejo, da njena kratka pripovedna proza predstavlja enega izmed vrhuncev slovenske moderne.
