Drugi del monografije se začne z letom 1881, ko se prvi del monografije zaključi, takrat izide tudi prva od teh knjižic, konča pa se z letom Adelmine smrti – 1925.
Oba dela monografije osvetljujeta življenje in delo te izjemne ženske in jo dvigujeta iz pozabe.
👉 V prodaji je tudi KOMPLET OBEH KNJIG PO POSEBNI CENI!
Kdo je bila Adelma von Vay?
V spominu Konjičanov je ohranjena kot dobrodelna grofica, ki je pomagala postaviti prve bolnišnice v kraju, kot dobrosrčna in nesebična zdravilka, ki tudi najrevnejšim ni odklonila pomoči. Katoliški krogi so jo imeli za »prenapeto in naduto spiritistovko«, medtem ko so ji privrženci spiritizma doma in po svetu pripisali vlogo začetnice organiziranega spiritističnega gibanja v Avstro-ogrski monarhiji. Uredniki spiritualističnih revij po svetu so voljno objavljali njene prispevke in nanjo gledali kot na »visoko inteligentno liberalno humanitarko«, medtem ko jo je avtor članka v francoski spiritistični reviji imenoval za eno od štirih »evangelistk nove dobe, svečenic luči duhovne prenove« in jo postavil ob bok Heleni Petrovni Blavatsky, Emmi Hardinge Britten in Cori L. Richmond.
Beseda avtorjev:
Spoštovane bralke, spoštovani bralci, med vas pošiljava še drugo knjigo o dveh posebnih osebah, ki ju je povezalo raziskovanje razsežnosti duha in delovanje v njegovem imenu. O dveh prijateljicah, učiteljici in učenki, o dveh spiritistkah, ki sta gojili upanje, da bo svet prežela nova religija duha. O dveh sorodnih dušah, ki sta povezali Slovenske Konjice in London, dva oddaljena in neprimerljiva kraja, da sta za določen čas uglašeno utripala v vibracijah dobrosrčnosti in človekoljubnosti.
V njej bi vam rada podrobneje predstavila Adelmo von Vay, še eno od pozabljenih veličin, ki so živele in delovale v naši deželi, saj sta nam njena življenje in delovanje lahko svetel zgled in vodilo tudi v sedanjem, tako razburkanem in negotovem času.
Knjiga temelji na predanem desetletnem zbiranju podatkov – prelistavanju številnih spirit(ual)ističnih revij in knjig, prebiranju Adelminih knjig in navezovanju stikov z različnimi posamezniki in organizacijami ter »naključnih« odkritjih kakšne slike ali drobca informacije.
Vse to je bilo podobno iskanju barvnih kamenčkov po prostranem peskovniku in vsaka najdba je prinesla veselje, podobno otroškemu, ter predstavljala nov korak v sestavljanju mozaika podobe življenja in dela Adelme von Vay.
Upava, da nama je uspelo v besedilo vtkati in s tem na vas prenesti tudi nekaj tistega »otroškega navdušenja«, ki je spremljalo najino očarljivo pot do oblikovanja knjige, ki je sedaj pred vami.
Aleksandra Boldin in Anton Rozman
Iz recenzije dr. Nene Židov:
“Zbrani viri dokazujejo, da je bila Adelma Vay v svojem času ena od osrednjih osebnosti, povezanih s spiritizmom oziroma spiritualizmom in z nastankom in razvojem t.i. »novodobnih duhovnih gibanj«, ki jim danes marsikdo pripisuje mlajši izvor. Dopisovala si je z vodilnimi osebami iz spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi in Ameriki. Številni pripadniki spirit(ual)izma so jo obiskali tudi na njenem domu v Slovenskih Konjicah. O njej in njenih knjigah so pisali v spirit(ual)ističnih časopisih, objavljali pa so tudi njene prispevke, povezane z njenimi izkušnjami in pogledi na spiritizem.
Knjiga /…/ predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja spiritističnega gibanja v Evropi in Ameriki v 19. stoletju in vloge v Slovenskih Konjicah živeče baronice Adelme Vay. Knjiga bo nedvomno prispevala k njeni prepoznavnosti v slovenskem prostoru in bo zanimivo branje za vse tiste, ki jih zanima duhovnost.
Na koncu besedila dodane opombe pa omogočajo bralkam in bralcem, da poiščejo in tudi sami pregledajo številne vire, na katerih temelji knjiga.”
Avtorja:
Anton Rozman je samostojni raziskovalec ezoteričnih tokov, predvsem sodobnega teozofskega gibanja, v Sloveniji in po svetu. Je član mednarodnega Teozofskega društva od leta 1992, član Centra za teozofske študije v Cervignanu v Italiji in urednik spletnih strani »Teozofija v Sloveniji« in »Zahodni ezotericizem« ter prevajalec številnih teozofskih knjig in člankov. Med letoma 2009 in 2014 je bil sourednik teozofske spletne revije Theosophy Forward, odgovoren za elektronske izdaje. Leta 2014 je uredil arhivsko dokumentacijo, povezano z zgodovino teozofskega gibanja v Jugoslaviji in Sloveniji, ki je na voljo zainteresiranim raziskovalcem kot fond SI PAK KP 916 – tudi v elektronski obliki.
Mag. Aleksandra Boldin je profesorica zgodovine in sociologije na Gimnaziji Slovenske Konjice. 2014 je uspešno zagovarjala magistrsko delo Družbena vloga starih staršev v modificirani razširjeni družini. Objavlja strokovne članke s področja zgodovine in sociologije in je avtorica naslednjih monografij: Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti (2004); Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof (2009); Dr. Avguštin Stegenšek in Konjiška dekanija (2010); Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic (2012); Konjice: 870-let prve pisne omembe (2016). Aktivno deluje v in vodi Zgodovinsko društvo Konjice ter sodeluje pri kulturnem dogajanju kraja ter ohranjanju kulturne dediščine. Je prejemnica občinskih nagrad na področju kulture: 1996 in 2016 ter 2018 in prejemnica bronastega občinskega grba.
Medijske objave:
