Iz Marxovega dela je prevzel zlasti dva motiva: najprej to, da se mora sociologija osredotočiti na prakse, na dejavnost družbenih agentov, ne pa zgolj na »strukture« in »strukturne položaje« ali »družbene predstave« – s tem je sociološko raziskovanje iztrgal iz statičnih in šablonskih vzorcev; in potem to, da predmet sociološkega raziskovanja niso posamezniki/ce (tudi zanj je najpomembnejša skupina razred, le da ga razume širše, bolj »sociološko«), temveč družbene skupine.

Durkheim ga je navdihnil s splošno sociološko shemo, ki omogoča strogo konceptualizacijo družbenih »predstav« in njihovo povezavo z »družbenimi dejstvi«. Od Webra pa je Bourdieu prevzel pretežni del pojmovnega aparata, zlasti pa koncepte za proučevanje simbolnih praks in simbolnih dobrin. Prav na področju kulturnih in »simbolnih« praks je Bourdieu prispeval nemara najpomembnejše teoretske doneske.

Pierre Bourdieu je nedvomno eden najpomembnejših sodobnih sociologov. Na frankofonskem področju njegovo delo močno vpliva že od 70-ih let preteklega stoletja naprej; na anglofonskem področju pa se je začel uveljavljati v 90-ih letih, ko so bila v angleščino prevedena vsa njegova pomembnejša dela.